Pobudniki referenduma so podpise za referendum začeli zbirati 1. septembra, državni zbor pa je 2. septembra odločil, naj ustavno sodišče presodi, ali bi lahko z neuveljavitvijo družinskega zakonika ali odložitvijo njegove uveljavitve nastale protiustavne posledice. Zbiranje podpisov se je po dveh dneh tako ustavilo.

Civilna iniciativa v dveh dneh zbrala 25.000 podpisov
Civilna iniciativa za družino in pravice otrok je v teh dveh dneh zbrala že več kot 25.000 podpisov, za razpis referenduma pa jih potrebujejo 40.000. Če bo ustavno sodišče sklenilo, da je referendum o družinskem zakoniku dopusten, se bo zbiranje podpisov nadaljevalo dan po objavi odločbe ustavnega sodišča v Uradnem listu.

Zagovorniki referenduma želijo, da ga sodišče omogoči čim prej, najbolj pa jih moti definicija družine. Predlagatelji zakonika, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter stranke SD, LDS, Zares in DeSUS trdijo, da zakonik nikomur ničesar ne jemlje, temveč da vsem otrokom zagotavlja enake pravice.

Največ polemik v zakoniku je sprožilo izenačevanje pravic istospolnih partnerjev s heteroseksualnimi. V zakoniku je obveljala določba, po kateri istospolni par skupaj ne more posvojiti otroka, lahko pa eden od njiju posvoji otroka drugega.

DZ-ju 13 dni za dodatna pojasnila glede referenduma
Pobudnik referenduma, Civilna iniciativa za družino in pravice otrok, je ustavnemu sodišču predložil argumente v korist referendumu 5. oktobra. Sodišče je državni zbor tako 7. oktobra pozvalo, naj v desetih dneh odgovori na argumente predlagateljev. Pozneje pa na prošnjo predsednika DZ-ja Ljuba Germiča rok podaljšalo za tri dni.