Poslanci ZL-ja so sklicali sejo odborov DZ-ja za finance in pravosodje po medijskem razkritju strank panamske družbe za registracijo podjetij v davčnih oazah. Skrbi jih, da se ne bo zgodilo nič, da odgovorni ne bodo odgovarjali in bodo kaznovani le tisti, ki so težavo razkrili.

A državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja, Mateja Vraničar Erman s finančnega ministrstva, minister za pravosodje Goran Klemenčič ter vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan so opozorili, da brez izmenjave informacij in mednarodnega sodelovanja te težave države vsaka zase ne bodo zmogle rešiti.

Direktor urada za preprečevanje pranja denarja Darko Muženič je hkrati opozoril, da je treba razlikovati med odlivom zakonitih nakazil in poskusi zakonitih iskanj možnosti minimiziranja davčne osnove ter skrivanjem nezakonito pridobljenega denarja v davčnih oazah. "Podatek, da ima nekdo odprto podjetje v davčni oazi, je za nas premalo. Potrebujemo listine," je opomnil.

Na milijone neplačanih davkov
Po besedah Dragonje sta v Sloveniji z odlivi denarja v davčne oaze povezana dva projekta nadzora: v okviru prvega je bilo med letoma 2011 in 2015 opravljenih 942 nadzorov in dodatno odmerjenih za 24 milijonov evrov davkov, v okviru drugega pa je bilo med letoma 2009 in 2015 opravljenih 377 nadzorov ter odmerjenih za 62,4 milijona evrov dodatnih davkov.

Na finančni upravi se sicer z odlivanjem denarja v davčne oaze ukvarja približno 30 inšpektorjev. "To so dolgotrajni postopki, pri katerih smo odvisni od mednarodne izmenjave informacij," je povedala generalna direktorica uprave Jana Ahčin. A hkrati je opozorila, da obstajajo še veliko večje težave, denimo sistemska utaja davka na dodano vrednost ali transferne cene.

Odbora sta po več kot triurni razpravi zavrnila vse predloge predlagateljev, med drugim za učinkovitejše obdavčenje transakcij in sankcioniranje vseh, ki imajo sredstva v davčnih oazah. Podprla pa sta predlog koalicije, naj se s spremembami zakona o preprečevanju pranja denarja uvede register dejanskih lastnikov podjetij, ki bo javno dostopen. S svojim predlogom o pripravi seznama podjetij v lasti države, ki imajo odprte račune v tujini, pa so uspeli tudi poslanci SDS-a.