Namen projekta je pomagati delodajalcem izbrati ukrepe, ki njihovim zaposlenim pomagajo usklajevati zasebno in poklicno življenje. Dve tretjini zaposlenih v podjetjih, ki so pridobila certifikat, sta poročali o izboljšanju svojih možnosti za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, je pokazala anketa.

Ukrepi, ki so jih podjetja sprejela v postopku pridobivanja certifikata, nimajo finančnih posledic, ampak so lahko organizacijski. Med najpopularnejšimi so sicer otroški časovni bonus, s katerim zaposleni dobijo dodatne proste ure na prvi dan šole, na informativni dan ali ob uvajanju otroka v vrtec, časovni konto (zaposleni lahko prosto razpolagajo z viški ur) in novoletna obdarovanja otrok.

Vendar pa niso namenjeni samo zaposlenim z otroki, številni zaposleni potrebujejo namreč tudi čas za skrb za starejše.

Tudi košarica sadja
Ukrepi so z različnih področij, tudi denimo s področja varovanja zdravja, v okviru katerega nekatera podjetja zaposlenim ponudijo košarico sadja ali financirajo rekreacijo.

Prav tako se številna podjetja, če se lahko, odločajo za možnost delnega opravljanja dela na domu.

Za projekt je bilo namenjenih okoli milijon evrov, po napovedih ministrstva za delo pa bodo tovrstne ukrepe nadaljevali tudi v prihodnje.

Kot sestavni del upravljanja podjetja
Direktor Ekvilib inštituta Aleš Kranjc Kušlan je pojasnil, da so sicer prve certifikate podelili leta 2007, skupaj ima tako danes certifikat 240 podjetij. Kot je poudaril, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ni kot bonus, ki ga podjetje, ki mu gre dobro, nameni zaposlenim, ampak mora biti sestavni del upravljanja podjetja.

Državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je sodelovalo pri projektu, Peter Pogačar je napovedal, da bo ministrstvo tudi v novi finančni perspektivi iz sredstev evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 še naprej finančno podpiralo tovrstne ukrepe in zanje namenilo okoli dva milijona evrov. V proces pridobitve certifikata nameravajo vključiti okoli 300 podjetij.

Delodajalci bi spremembo zakonodaje
Za do zaposlenih še prijaznejše delovno okolje bi bile potrebne tudi nekatere zakonske spremembe, je pokazala analiza, ki so jo opravili v Združenju delodajalcev Slovenije. Kot je pojasnila Maja Skorupan iz združenja, bi lahko za spodbujanje podjetij za vpeljavo tovrstnih ukrepov uvedli nekatere davčne olajšave. Tako med drugim predlagajo, da se bonitete delavcu ne vključujejo v davčno osnovo delavca, če vrednost vseh bonitet ne presega 100 evrov na mesec.

Prav tako predlagajo, da bi sprememba zakonodaje omogočila delodajalcem, da za določena delovna mesta drugače uredijo delovni čas, nočno delo, odmor, dnevni in tedenski počitek ter da bi se v zakonodaji odpravila obveznost delodajalca, da inšpekcijo obvešča o nameravanem organiziranju dela od doma.