po njegovih besedah takrat še ni znal producirati igralcev za najvišjo raven.

Je pa to storil pozneje, ko je Union Olimpija leta 1997 osvojila 3. mesto v Evroligi. Košarkarjev, ki jih je izstrelil v Evropo ali ZDA, je bilo veliko, štirje izmed njih so tudi člani zdajšnje reprezentance, če štejemo še selektorja Zdovca, pa število naraste na pet. S slovenskim trenerjem, ki ima v lasti največ trofej, smo se pogovarjali o njegovem Zadru, kjer bo v ospredje znova potisnil mladince, težavah Uniona Olimpije in možnostih Slovenije na prihajajočem EP-ju na Poljskem.

Delo ste začeli zelo zgodaj, delate pa zelo intenzivno. Zakaj tako zgodnje priprave in kako ste zadovoljni?
Priprav nismo začeli vsi skupaj, saj je bila 27. julija navzoča šele skupina sedmih, osmih mladih igralcev, ki so prvo leto v članski kategoriji. Nismo še popolni, saj nam manjkata tudi še reprezentanta Vladimer Boisa, ki je z gruzijsko reprezentanco, in Damir Rančić s hrvaško. Imamo mlado ekipo, zato so potrebni čas, potrpežljivost in večja količina treninga. Preskok z mladinske v člansko kategorijo je najtežji korak kariere, jaz znam mlade potisniti v 'prvi plan'. Zadar išče pretežno domačo ekipo, da bi se lahko ljudje z njo identificirali. Lani je bilo na začetku sezone preveč tujcev, uprava pa je zdaj naredila preobrat.

Kako se bo poznala odsotnost dveh pomembnih igralcev za Zadar, Gečevskega in Johnsona?
To bo pokazal čas. Že proti koncu sezone jih ni bilo več v prvi peterki in nista bila več nosilca. Glede na to, da sta se jima iztekli pogodbi in je njuna cena daleč nad zmožnostmi kluba, je to logična poteza.

Kakšno je finančno stanje kluba v primerjavi z drugimi NLB-ligaši?
Recesija je doletela tudi Zadar, mislim, da bo proračun pol manjši kot lansko sezono. Pripeljali smo veliko mladih igralcev, ki so relativno poceni. Na Hrvaškem se veliko govori o finančnih težavah klubov, a je vseeno potem Cedevita zaposlila nekaj dragih igralcev, recimo Andrijo Žižića, kar me je zelo presenetilo. Tudi Zagreb je zadržal raven, Cibona še nima popolne ekipe, a ne vidim, da bi bili kaj posebej varčni. To so presenetljivo drage ekipe. Očitno Zagreb le ni v taki recesiji. V Dalmaciji je težava večja, saj tam ni industrije, je le turizem. KK Split je skoraj ugasnil, Šibenka pa životari.

Je ekipa popolna ali še iščete kakšne okrepitve?
Ne, igralcev ne iščemo več, čakamo le še na Boiso in Rančića, drugače nas je na pripravah že 14. Moja filozofija je vedno bila, da cena in ime ne veljata, temveč le dobri, usposobljeni igralci. Potrebni so čas in izkušnje. Oktobra verjetno še ne bomo močni, februarja, marca, ko se bo odločalo, pa zagotovo. Želimo si v drugi krog EuroCupa in boja za sklepni turnir Lige NLB.

Enostavno ne moremo mimo Uniona Olimpije. Na ljubljansko upravo je v zadnjih dneh letelo kar nekaj očitkov. Kako na vse skupaj kot dolgoletni trener zmajev gledate vi? Je uprava sposobna ali ne?
Tega ne morem in želim ocenjevati. Uprava ocenjuje trenerje, ne mi njih. Čez čas se bo že moral pokazati rezultat. Težava je v tem, da v Sloveniji ni šol za klubski menedžment, kar bi bilo treba urediti. Tudi uprava Uniona Olimpije se bo morala izpolnjevati, saj čez noč tega znanja ne dosežeš. Čas bo pokazal, koliko je sposobna. Upam in želim, da bo klub zadržal visoko raven, da bo polna tudi nova dvorana, saj je Ljubljana lačna vrhunske košarke. To si tudi zasluži.

Kako komentirate dejstvo, da so letos med zmaji večinoma samo tujci?
To je stvar klubske politike. Vodstvo v Zadru se je recimo med preteklo sezono odločilo, da bo naredilo preobrat. Če je rezultat dober, potem ljudje ne gledajo na to, kdo je na parketu, ko pa rezultata ni, je pomembno število domačih igralcev in tujcev. Olimpija bi morala vsako leto enega ali dva mlada potisniti v prvo ekipo. V vsaki generaciji v Sloveniji je kdo, ki je za to sposoben.

Zdovc je pred meseci izjavil, da v slovenski ligi ni veliko kakovostnih mladih igralcev za Union Olimpijo. Je res tako?
To ni bila najboljša izjava. V mladinskih reprezentancah jaz vidim nekaj zelo zanimivih igralcev. Najbolj talentirani bi morali podpisati za Olimpijo, ki bi jih za eno leto poslala na kaljenje k Slovanu, pozneje pa bi zaigrali za prvo ekipo. Je pa res, da v Sloveniji primanjkuje košarkarjev ekstremnih višin, ki jih je treba iskati zunaj, branilce pa lahko vzgojimo sami. Tudi ti, ki jih imamo pri članski reprezentanci, so primerljivi z vsemi po svetu.

Mnenje predsednika Košarkarske zveze Slovenije je, da je edina rešitev za Union Olimpijo odpis dolgov države. Je klub res tako zabredel, da si ne more več pomagati sam?
Tu je veliko zgodbic, umazanih iger. Tudi sam sem bil žrtev tega, na koncu pa se je celo govorilo, da sem bil krivec. Bil sem najcenejši trener na svetu. Prodajalo se je igralce, 'muka' je bila, ko sem izgubil boljše, a sem se moral umakniti. Glavni krivec je bila država, ki je obdavčila klube za tisto leto in eno prej. Blokade in zamudne obresti pa so se potem vlekle leta in leta. Nespameten poseg države v šport se je potem le še dograjeval. Potem so bili tu še klubske poteze in kupovanje igralcev "za denarje", ki niso bili primerni. Sicer pa so tudi najbogatejši klubi, med drugimi Real Madrid in Barcelona, tudi do 600 milijonov evrov v minusu. To so pač zadeve, ki se dogajajo. Real mora imeti vsako leto zvezdniško ekipo, da napolni stadion, kljub dolgovom pa se tam še vedno igra nogomet. Treba je najti prave ljudi, ki bi Olimpijo izvlekli iz teh težav.

Reprezentanco ste vodili dvakrat, obakrat neuspešno. Kakšni so bili organizacija na začetku, pogoji za delo?
Ponosen sem, da sem bil eden tistih, ki so ustanavljali reprezentančne začetke pri nas. To je bilo leta 1992, ko smo se presenetljivo skoraj uvrstili na olimpijske igre, in leta 1995, ko smo bili solidni. To so bili časi, ko Zmago Sagadin še ni znal producirati igralcev za najvišjo raven. Poleg državnega prvenstva je takrat Olimpija igrala še Pokal Korač, ki je bil tretji evropski pokal. Ko smo prestopili ta prag, je klub naredil korak naprej, bili smo tretji leta 1997 v Evroligi, producirali pa smo igralce za Evroligo in Ligo NBA. Od takrat ima Slovenija vrhunski potencial v vrhunski košarki, izpolnjujemo pa tudi pogoje za uspeh. Dvakrat smo bili blizu, verjamem, da bo uspelo letos.

Koliko ste ponosni na štiri zdajšnje reprezentante, ki ste jih trenirali, obenem pa tudi na Zdovca kot selektorja in Mahoriča kot vašega in zdajšnjega pomočnika?
Ponosen sem na vse moje fante. Želim jim najboljše, prepričan pa sem, da se trudijo in dajejo svoj maksimum. Ne smejo se obremenjevati z ambicijami, če se ne bodo, lahko pričakujemo, da bo reprezentanca dala svoj maksimum.