20 let in dan je minilo od prvega častnega olimpijskega sprejema za Iztoka Čopa, ki je takrat z Denisom Žvegljem Sloveniji z bronom priveslal sploh prvo olimpijsko medaljo pod svojo zastavo. Dve desetletji pozneje je Čop osvojil še tretjo skupno olimpijsko medaljo z Lukom Špikom, prav tako bron, s čimer se končuje eno veličastno poglavje v zgodovini slovenskega športa.

V Camden Townu, v severnem predelu Londona, se je v začasnem slovenskem pubu zbralo lepo število navijačev, ki so v prijetnem in sproščenem okolju proslavili nov športni uspeh Slovenije. Nekaj govorov, nekaj zdravic in seveda torta za junaka dneva in junaka slovenskega športa, so dali pečat sprejemu najuspešnejšima olimpijcema samostojne Slovenije.

Sadik in Bojan dala pravi polet
"Da bom štirikrat osvojil olimpijsko medaljo si zagotovo nisem predstavljal. Ko sem začel s športom, sem si želel le priiti v takratno jugoslovansko reprezentanco. To srečo sem imel, da so se začele dogajati medalje, tudi olimpijska v Seulu. Brez Sadika Mujkića in Bojana Prešerna me ne bi bilo tukaj. Primerjava na treningih, tradicija, kakovost to je bilo bistveno. Prva medalja leta 1988 Sadika in Bojana, mi je kot mulcu dala pravega poleta," se je na želje in cilje ob začetku bogate kariere spomnil zdaj 40-letni Čop.

Hotel je le poraziti "starce"
"Malo komu sem bil 20 let trn v peti, saj so bili tisti, ki sem jim bil trn v peti pred 15 leti, danes v oblekah ali v trenerskih vlogah," se je Čop še pošalil o svoji dolgoživosti, zaradi katere je bil zdaj sam žrtev ambicij mladcev, ki hočejo poraziti "starce", kar je bil njegov motiv na začetku kariere.

Špika zanimata progi št. 5 in 6
"Ne verjamem, da bom šel zjutraj na trening. Malo odmora. Sam si bom še malo pogledal veslaške dirke, ker me zanimata ti dve progi pet in šest. S tem se bom malo ukvarjal pa šel na kakšno pivo," je Luka Špik dal vedeti, da še vedno malce obžaluje, da nista z Iztokom za konec skupne poti osvojila še žlahtnejšega odličja.

"Želel sem si zlata, da bi Iztok pač podvojil zlato zbirko, nato bi šel pa sam v Rio po bron, da bi se izenačil z njim. Zdaj bom moral pa sam iti po zlato," je Špik še enkrat potrdil, da do Rio de Janeira 2016 ostaja zvest veslanju, kjer namerava še kaj osvojiti tudi brez svojega dolgoletnega partnerja.

Po torti slikanje z navijači
Preden sta zarezala v torto sta za dovoljenje vprašala zdravnico Nado Kozjek, ki je skrbela za njuno strogo dieto, nato pa je prvi kos pripadel Iztokovi boljši polovici Petri. Zatem je oder prevzel Aleksander Mežek in "dvema gorenjskima legendama" namenil nekaj pesmi.

Šampiona sta si nato rade volje vzela čas za navijače in se slikala prav z vsakim, ki si je to želel. Ponujeno so izkoristili tako navijači iz domovine, kot Slovenci iz Londona in tudi številni manj uspešni slovenski olimpijci. Pub so v zeleno tako obarvali predvsem plavalci in divjevodaši, ki so pred nedeljskim odhodom domov prvič skupaj prišli v mesto.

Zgled mladim pri svetovnih uspehih
"Ta medalje je bila prigarana, zaslužena. Želel bi si, da si mladi ljudje naše domovine vzeli ta dva športnika za zgled. Za zgled v požrtvovalnosti, v upornosti, v usmeritvi k cilju in za zgled pri svetovnih uspehih," je v pozdravnem nagovoru poudaril predsednik OKS-a Janez Kocijančič, ki je tudi spomnil, da je ravno Čop z uspehom v Barceloni 1992 tudi zakrivil sodelovanje s Pivovarno Laško, plod katerega je zdaj tudi nadomestek "Slovenske hiše".