Pri zajtrku me je vsega zaspanega natakarica posadila za prazno mizo, obkroženo s kolegi italijanske televizije Sky Sport. Nekaj trenutkov zatem dobim soseda in vidim "levjega kralja" - ne Simbe, temveč Maria Cipollinija, legendo kolesarstva in enega najboljših šprinterjev vseh časov. Vljudno pozdravi in načne pogovor z obveznim vprašanjem "olimpijcev": "Od kod pa si?"
Kaj ve o Sloveniji?
Odgovor Slovenija sproži zanimanje pri 45-letnem Toskančanu, ki je v Londonu v vlogi strokovnega komentatorja, seveda za kolesarstvo. Eden izmed številnih "Super Mariev" se hitro spomni nekdanjega moštvenega kolega Martina Derganca in povpraša kolega, ali se je res ena etapa Gira končala v Ljubljani. "Da. Hm, leta 2001." "Res, to je bil dober Giro," se spomni Cipollini, ki je tisto leto dobil štiri etape Dirke po Italiji.
Kolesarska olimpijska ocena Cipollinija
Strinjal se je z oceno Janija Brajkoviča, da reprezentance in kolesarji niso dirkali, da bi zmagali, ampak da bi Velika Britanija izgubila. "Nemci so bili najodgovornejši za to, da je propadel načrt Britancev. Po eni strani razumljivo, ker so strašno močno moštvo, kriva pa je bila tudi izjemna prevlada moštva Sky na Touru."
Kronometer? "Wigginsu kot glavnemu pomočniku na cestni dirki ni uspelo pripeljati Cavendisha do zmage, kar ga bo še podžgalo. Vsekakor je po tistem, kar je pokazal na Touru nesporni favorit srednega kronometra."
Italijani? "Menjava generacij, ni bil pravi teren za Nibalija, pa še zelo neugoden termin konec julija. Verjamem, da bo bolje."
Sledil je običajen olimpijski pogovor med tujima novinarjema, kako gre tvoji državi, koliko medalj imamo, kje jih lahko še osvojimo.
"Ima Slovenija že kakšno medaljo?"
"Še nobene medalje, ravno se začenjajo ključni dnevi za slovensko olimpijsko odpravo."
"Kje pa računate nanje?"
"Judo in slalom na divjih vodah v kanuju."
"Koliko ste jih pa osvojili v Pekingu?"
"Rekordnih pet, eno zlato v atletiki."
"Pet, a je to veliko za vas?"
"Dva milijona ljudi, če bi preračunal na Italijo, je to več kot sto medalj."
"Mamma mia, ni slabo."
Priljubljenega "Cippa" so čez deset minut ugrabile kolegice, ki so si zaželele njegove družbe. Preden je odšel (pač dolg zajtrk, sem bil le lačen), se je prišel posloviti. "Srečno, Slovenija! V judu in slalomu s kanujem, kajne," in ob tem v značilni pozi pokazal palec gor, tako kot v najboljših kolesarskih letih.
Na divje vode ali na judo?
Sledila je mučna dilema - ali oditi na slalom v kanuju C-1 z Benjaminom Savškom ali na ženski judo do 63 kg z Urško Žolnir? Dva vroča aduta s prekrivajočim se sporedom in na drugem koncu mesta. V nizkem štartu sem prežal v hotelski sobi pred TV-jem in računalnikom, na koncu pa je prevladal šefov namig, da stavi na Žolnirjevo.
In res, to je bil zadetek v zlato! Zvečer sem tako že jedel tortico z novo olimpijsko prvakinjo. Torej judo je "pofočkan", zdaj torej so na vrsti divje vode oz. kanu slalom*.
* - kajak je v tem olimpijskem ciklusu izpadel iz uradnega imena tega športa.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje