155 Pariški odmev: Biologija, boks in Tim Prezelj

Olimpijske igre v Parizu 2024 ob športnih podvigih in dramah zunaj igrišč spremlja veliko drugih zgodb, med katerimi ima širši odmev polemika okoli dveh boksark. Alžirka Iman Helif se je v torek zvečer prebila v veliki finale kategorije do 66 kg. Tajvanko Lin Juting se je v sredo zvečer prav tako prebila v finale svoje kategorije do 57 kg.

Omenjeni boksarki so lani diskvalificirali na svetovnem prvenstvu zaradi neizpolnjevanja meril na testih za primernost spola, a na olimpijskih igrah lahko nastopata, saj Mednarodni olimpijski komite (MOK) ni sprejel argumentov in vprašljivega testa Mednarodne boksarske zveze (IBA). Primera boksark sta sicer le vrh ledene gore in dolgoletnega športno-političnega spora, pri čemer je MOK suspendiral IBO, hkrati pa sam prevzel vodenje olimpijskega turnirja.

Atletika se je s tem ukvarjala že pred desetletjem

Iman Helif po preboju v olimpijski finale kategorije do 66 kg. Alžirka je bila peta nosilka, medtem ko je Tajvanka Lin Juting prva nosilka v kategoriji do 57 kg, kjer se je prebila v finale. Foto: AP
Iman Helif po preboju v olimpijski finale kategorije do 66 kg. Alžirka je bila peta nosilka, medtem ko je Tajvanka Lin Juting prva nosilka v kategoriji do 57 kg, kjer se je prebila v finale. Foto: AP

V 155. delu podkasta SOS-odmev sta voditelja Slavko Jerič in Toni Gruden v goste povabila biologa Tima Prezlja, ki se ukvarja z interdisciplinarnimi raziskavami spolnosti. Osnovna tema pogovora je, kako je mogoče za potrebe športne kategorizacije definirati spol.

"Načeloma so ta vprašanja, sploh v športu že nekaj let aktualna. To sploh ni presenečenje, vsaj zame ne, pač pa, da se je to preselilo še v neke druge vode. Mogoče je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bo pri boksu pojavil takšen primer," začenja pogovor Tim Prezelj.

"Vemo, da so v atletiki ta vprašanja aktualna že več kot deset let. Tudi sama atletika ima področje pravno in skozi dokumente, ki sem jih gledal, zelo dobro urejeno. Imajo v bistvu zelo natančne in dobro definirane akte in pravila, kar se tiče pač različnih parametrov, ki jih spremljajo glede uvrstitve posameznika ali posameznice v določeno kategorijo," Prezelj poudarja, da vprašanje spola ni nekaj novega v svetu športa.

Vabljeni k poslušanju
Odkar je leta 2009 v Berlinu postala svetovna prvakinja v teku na 800 metrov, primer Caster Semenya dviga prah. Južnoafričanka zaradi prirojene hibe hiperandrogenizma (notranje razviti moški testisi) proizvajala testosteron. Olimpijska prvakinja iz Londona 2012 in Ria 2016 in trikratna svetovna prvakinja je leta 2020 prenehala tekmovati, potem ko je zavrnila jemanje sredstev, s katerim bi umetno zmanjšala vrednosti testosterona. Svetovna atletska zveza je predpisala določene meje za različne discipline. Za teke med 400 metri in eno miljo bi morala Semenya jemati zdravila, lahko pa bi tekla v sprintih, a je v teku na 200 m za olimpijsko normo Tokia 2020 zaostala za 1,46 sekunde. Foto: Reuters
Odkar je leta 2009 v Berlinu postala svetovna prvakinja v teku na 800 metrov, primer Caster Semenya dviga prah. Južnoafričanka zaradi prirojene hibe hiperandrogenizma (notranje razviti moški testisi) proizvajala testosteron. Olimpijska prvakinja iz Londona 2012 in Ria 2016 in trikratna svetovna prvakinja je leta 2020 prenehala tekmovati, potem ko je zavrnila jemanje sredstev, s katerim bi umetno zmanjšala vrednosti testosterona. Svetovna atletska zveza je predpisala določene meje za različne discipline. Za teke med 400 metri in eno miljo bi morala Semenya jemati zdravila, lahko pa bi tekla v sprintih, a je v teku na 200 m za olimpijsko normo Tokia 2020 zaostala za 1,46 sekunde. Foto: Reuters

Vsakemu se dodeli spol, tudi interspolnim osebam

Sorodna novica Semenya obsojena na "antidoping", če želi tekmovati

Atletika, plavanje in kolesarstvo so edini trije športi olimpijske družine, ki imajo v svojih pravilih natančno določena merila za razvrščanje športnikov v moško ali žensko kategorijo. Pri atletiki so se natančna in kompleksna pravila, ki se razlikujejo od zvrsti discipline, razvila zaradi primera dvakratne olimpijske zmagovalke na 800 metrov Caster Semenye. Preostali športi se držijo smernic MOK-a, ki upošteva določen spol ob rojstvu in navedbe v potnem listu ter prve razvrstitve v tekmovanja.

"Načeloma se vsakemu čisto pravno že ob rojstvu določi spol: moški ali ženska. V več kot 95 odstotkih primerov to ni problematično. Imamo pa tudi primere, ko je to malce težje in se razvrščajo na podlagi meril, tako da se vsakemu določi spol. To še ne pomeni, da ni, recimo, interspolnih posameznikov, a ni nujno, da so tako identificirani," Prezelj spomni, da v populaciji obstaja določen delež medspolnih oseb. Nekateri biologi predvidevajo, da je takšnih primerov za nekaj promilov (pogosto se pojavlja številka 0,018 %), drugi pa več kot odstotek.

Biologija je veda variabilnosti in pestrosti

Tim Prezelj je diplomirani mikrobiolog in magister molekulske in funkcionalne biologije. Ukvarja se tudi z interdisciplinarnimi raziskavami spolnosti. Foto: Osebni arhiv
Tim Prezelj je diplomirani mikrobiolog in magister molekulske in funkcionalne biologije. Ukvarja se tudi z interdisciplinarnimi raziskavami spolnosti. Foto: Osebni arhiv

"V biologiji je pri številnih vrstah spol čisto drugače definiran ali pa določene vrste so take, ki sploh nimajo moški, ženska, ampak so recimo tudi hermofroditske vrste ali pa so partenogenetske. Bistvo biologije je variabilnost. V resnici se veliko ukvarjamo z biotsko pestrostjo, in ta pestrost je prisotna na vseh ravneh biološke organizacije. Tudi na področju spola," Prezelj predstavi izhodišče biologije.

"Po klasičnih kriterijih gremo gledat kariotip, kromosomsko zgradbo. Ampak to še ne pomeni nujno, da bomo zdaj jasno opredelili, da je nekdo moški ali pa ženska. To je osnovna celična raven, ki je kot načrt. Primer: lahko narišemo načrt za hišo, a če enega dela ne izvedemo, bo hiša v praksi videti drugače kot na načrtu. Tukaj je podobno. Če je kariotip XY, bo to pomenilo, da je načeloma moški. Ampak če se je v razvojnem obdobju nekaj vmes zgodilo, preprečilo, da bi se zdaj določeni deli Y-kromosoma izražali tako, kot naj bi se statistično za moške, se bo taka oseba razvila lahko v čisto običajno žensko. Niti ni nujno, da bo imela potem pozneje težave ali pa povišane ravni testosterona, ker tu ni linearne povezave. Seveda imamo ob tem cel kup drugih možnosti," sogovorec pojasni, da kromosomski par XX ali XY načeloma večino populacije razdeli na moške in ženske, medtem ko pri interspolnih posameznikih gre za primer od primera različno.

Vprašanje interspolnosti, ne transspolnosti

Ob vsem prahu je skorajda spregledano, da v boksu nastopa prvi transspolni športnik. Hergie Bacyadan se ima za moškega, a se je rodil kot ženska in ni opravil spremembe spola, zaradi česar je lahko nastopil v Parizu, kjer pa je izgubil v uvodnem krogu kategorije do 75 kg proti favorizirani Kitajki Li Čuan, bronasti iz Tokia, ki je zdaj tudi v polfinalu Pariza. Foto: AP
Ob vsem prahu je skorajda spregledano, da v boksu nastopa prvi transspolni športnik. Hergie Bacyadan se ima za moškega, a se je rodil kot ženska in ni opravil spremembe spola, zaradi česar je lahko nastopil v Parizu, kjer pa je izgubil v uvodnem krogu kategorije do 75 kg proti favorizirani Kitajki Li Čuan, bronasti iz Tokia, ki je zdaj tudi v polfinalu Pariza. Foto: AP

Ob omenjenih boksarkah se izpostavlja stanje, znano kot razlike v spolnem razvoju (DSD). Ko imajo osebe kariotip določenega spola, a hkrati razvite genitalije nasprotnega spola. Primer boksark je primer interspolnosti, in ne transspolnosti, kar se zamenjuje in za potrebe polemik tudi zlorablja.

"Potem ko se izpostavijo tovrstni primeri, se začnemo o tem bolj spraševati in ukvarjati z njimi. Seveda so primeri transspolnih oseb nekaj popolnoma drugega, kakor pa recimo interspolna biologija," opominja Prezelj, da je drugo vprašanje ločena zgodba, četudi se v določeni meri tudi prekriva.

Vabljeni k poslušanju celotne epizode MMC-jevega športnega podkasta, ki tokrat govori predvsem o biologiji, in ne o športu. Prisluhnite celotnemu enournemu pogovoru, zlasti preden podate mnenje v komentarjih. Hvala.

V 155. SOS odmevu se govori tudi tudi o naslednjih temah:
− Na kratko o vrhuncih prvega tedna OI.
− Ozadje dolgega spora MOK – IBA.
− Vprašljiv status boksa za LA 2028.
− Atletika kot zgled za razporeditev interspolnih športnic?
− Biološke prednosti so del (vrhunskega) športa.
− Fenomen “Guevedoces” (penis pri 12 letih) iz Dominikanske republike.
− Primer Stanislawe Walasiewicz z OI 1932 in 1936.
− Zgodba Zdene/Zdenka Koubka iz 30. let.
− Uživanje poživil in izkušnje Vhodne Nemčije ter Heidi/Andreas Krieger.
− CAS zavrnil pritožbo transspolne plavalke Lio Thomas.
− Izjemno težko določanje mej pri športnikih invalidih (paraolimpijski šport).
− Umetnostno drsanje, zakaj imajo lahko mladi športniki prednost pred starejšimi.
− Zanimivosti o številki (1)55.

Dokumentarni film: Ženska