Letos mineva 50 let, odkar je režiser Stanley Kubrick dokončal svojo mojstrovino. Ob tej priložnosti je filmski publicist Matic Majcen napisal knjigo Kubrickova Odiseja v vesolju. Majcen bo v petek gost podkasta Številke, za uvod pa ponujamo zgolj nekaj zanimivosti skozi prizmo številk.

- Marsikdo napačno misli, da je film nastal po literarni predlogi Arthurja C. Clarka. V resnici sta režiser in pisatelj skupaj ustvarila zgodbo in sta oba avtorja knjige in scenarija. Čeprav Kubrick na naslovnici ni naveden kot avtor, je po pogodbi prejel 40 odstotkov vsega zaslužka.

- Po prvotnih načrtih naj bi produkcija filma trajala približno dve leti (1964–1966), čas same izvedbe se je nato podvojil, tako film kot knjiga sta luč sveta ugledala šele leta 1968.

- V skladu s tem se je tudi povišal proračun filma. S prvotne ocene šest milijonov dolarjev se je proračun povišal na 10,5 milijona dolarjev. Od tega je šlo 6,5 milijona za posebne učinke.

- Prvotna dolžina prve različice filma, ki si jo je Kubrick zamislil, je bila 168 minut. Pozneje je zaradi hitrejšega tempa izrezal 19 minut filma. Tempo je sicer še vedno izrazito počasen. Izrezani del filma naj bi režiser uničil.

- Film je bil sprva nerazumljen, s premiere je tako odkorakalo 241 ljudi.

- Prvi del dogajanja poteka pred štirimi milijoni leti (v tem se razlikuje od knjige, ki je postavljena tri milijone let v preteklost).

- Vsi monoliti, ki se pojavijo v filmu, imajo enaka razmerja 1 x 4 x 9. Za potrebe filma so zgradili več monolitov.

- Monolit na Luni je najden leta 2001, od tod se je ta letnica preselila tudi v naslov filma.

- Film je v kinodvorane prispel leta 1968. Del dogajanja je postavljen na Luno. S tem gre za zadnji film s to tematiko, ki je bil ustvarjen pred prvim pristankom človeka na Zemljinem satelitu (1969). To je bil tudi eden od razlogov, da so se pojavile teorije zarot, da človek nikoli ni pristal na Luni in je v resnici vse skupaj zrežiral prav Kubrick.

- Kubrick si je sprva zamislil, da bi bil film dokumentarec s pripovedovalcem. To pojasni, da kar 88 minut filma poteka brez dialogov (med drugim tudi prvih 25 in zadnjih 23 minut).

- Prva režiserjeva ideja je bila, da bi film odprl s kratkimi intervjuji z znanstveniki. Ta 10-minutni del je prav tako črtal tik pred premiero.

- Strokovnjak za posebne učinke Douglas Trumbull je priznal, da so posneli kar 200-krat več filmskih posnetkov, kot so jih na koncu uporabili.

- Glavni igralec Keir Dullea je moral za preobrazbo v najstarejšo različico samega sebe skozi 12-urni proces maske.

- Gre za edini Kubrickov film, ki ima tudi nadaljevanje. Peter Hyams je leta 1984 režiral 2010: The Year We Make Contact. Kmalu ne bo več edini, saj je za leto 2020 napovedano nadaljevanje Izžarevanja.

- Kubrick je v svoji bogati karieri prejel 13 nominacij za oskarja. Prejel je le en kipec, in sicer za posebne učinke v Odiseji. Zanimivo, pri tem v resnici ni imel največ zaslug, saj so za to poskrbeli štirje drugi strokovnjaki, a takratna pravila so omejevala število nominirancev pri enem filmu na tri. Kubrick ni želel nikogar prečrtati, zato je nominiral kar sebe.