Po sedmih mesecih so se razmere nekoliko umirile, proteste je še dodatno zatrla pandemija covida-19. A ob obletnici začetka protestov se vrstijo pozivi k vrnitvi na ulice. Na fotografiji aretacija protestnika 24. maja letos zaradi uveljavitve novega nacionalnega zakona, ki omogoča kitajskim varnostnim organom delovanje tudi v Hongkongu. Foto: EPA
Po sedmih mesecih so se razmere nekoliko umirile, proteste je še dodatno zatrla pandemija covida-19. A ob obletnici začetka protestov se vrstijo pozivi k vrnitvi na ulice. Na fotografiji aretacija protestnika 24. maja letos zaradi uveljavitve novega nacionalnega zakona, ki omogoča kitajskim varnostnim organom delovanje tudi v Hongkongu. Foto: EPA

Milijon ljudi se je 9. junija 2019 podalo na ulice mednarodnega finančnega središča in s tem izrazilo nezadovoljstvo z zakonodajo o izročitvi osumljencev za kazniva dejanja v Hongkongu oblastem celinske Kitajske.

Hongkonška voditeljica Carrie Lam je sporno zakonodajo pozneje ustavila, a hongkonške oblasti niso privolile v nobeno od preostalih štirih zahtev protestnikov. Zavrnile so tudi zahtevo po neodvisni preiskavi policijskega nasilja nad protestniki. Sčasoma so protesti prerasli v splošen upor proti vladavini Pekinga.

Sorodna novica Hongkong: Množično proti izročanju osumljencev celinski Kitajski

Ukrepi zaradi pandemije veljajo do 18. junija

Množična zborovanja in spopadi s policijo so trajali sedem mesecev, proteste pa je še dodatno zatrla pandemija z novim koronavirusom, saj veljajo zajezitveni ukrepi do 18. junija. Zadnjega protesta prvega januarja letos se je udeležilo na stotisoče ljudi, po posredovanju policije pa je bila množica razgnana.

Po podatkih nevladne organizacije Hong Kong Watch so od začetka protestov do maja letos v zvezi z demonstracijami aretirali skoraj 9000 ljudi.

Vmešavanje Pekinga

V zadnjem času prebivalce Hongkonga vznemirja zakon o državni varnosti, po katerem je v Hongkongu kaznivo spodkopavati oblast Pekinga. Kot kazniva dejanja med drugim opredeljuje prevrat, odcepitev, tuje vmešavanje in terorizem. Obenem omogoča kitajskim varnostnim organom delovanje tudi v Hongkongu. Kritiki menijo, da Kitajska s tem odpravlja svoboščine, obljubljene mestu ob njegovi predaji Kitajski iz rok Združenega kraljestva leta 1997.

Kljub karanteni v zadnjih tednih protestniki protestirajo tako v nakupovalnih središčih kot tudi na ulicah. Foto: EPA
Kljub karanteni v zadnjih tednih protestniki protestirajo tako v nakupovalnih središčih kot tudi na ulicah. Foto: EPA

Referendum o učinku protestov

Sorodna novica Johnson proti Pekingu: prebivalcem Hongkonga obljublja (tudi) državljanstvo

Ob današnji obletnici so se pozivi ljudem, naj se znova množično vrnejo na ulice in protestirajo proti novi zakonodaji, na družbenih omrežjih okrepili. Protestniki drug drugega spodbujajo, naj na protestih pod geslom Cvetje vsepovsod pazijo nase in se izogibajo aretaciji.

Civilna fronta za človekove pravice, ki je organizirala tudi proteste 9. julija lani, je zaprosila za dovoljenje za shod 1. julija, na dan, ko je bil Hongkong pred 23 letih vrnjen Kitajski.

Koalicija več kot 20 sindikatov in študentskega društva je sporočila, da nameravajo v nedeljo organizirati referendum, da bi ugotovili, ali bi bile nove množične demonstracije še učinkovite.

Voditeljica Hongkonga nove proteste obsodila

Carrie Lam, ki zakonodajo o državni varnosti podpira, je načrtovane nove proteste obsodila. Ob tem je dejala, da bi se moral celoten Hongkong, vključno z njo in njenim kabinetom, iz dogodkov zadnjega leta dni česa naučiti. "Hongkong si ne more več privoščiti kaosa," je poudarila.