Takrat se je namreč ustavilo financiranje zahodnih držav, v katerih je premoženje Afganistana tudi zamrznjeno. Mednarodna pomoč je obsegala 40 odstotkov letnega BDP-ja Afganistana in 80 odstotkov državnega proračuna, po talibanskem prevzemu oblasti pa je ni več.

Afganistansko gospodarstvo je tako v celoti odvisno od tuje pomoči, dobrodelne organizacije pa že mesece opozarjajo, da milijonom tamkajšnjih grozi lakota.

Talibani pozdravili resolucijo

Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN) omogoča dotok pomoči v Afganistan za leto dni, obenem pa se izogiba kršitvam sankcij, ki so bile sprejete proti talibanom, ki jih mednarodna skupnost še ne priznava.

Tiskovni predstavnik talibanov Zabihula Mudžahid je sporočil, da potezo Varnostnega sveta ZN-a cenijo, in izrazil upanje, da bo mednarodna skupnost pospešila odpravo gospodarskih in bančnih sankcij proti organizacijam, ki so povezane s talibani.

Humanitarni delavci bodo izvzeti iz sankcij

V Afganistanu bodo transakcije lahko vodili humanitarni delavci v sodelovanju z ministrstvi talibanske vlade, pri čemer tem delavcem ne bodo grozile kazni zaradi kršenja sankcij.

Sekretariat ZN-a bo moral čez pol leta poročati, kako potekajo zadeve.

Podsekretar ZN-a za humanitarne zadeve Martin Griffiths je dejal, da resolucija 160 humanitarnim organizacijam omogoča zagotavljanje ključne pomoči Afganistancem.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je po drugi strani dejal, da so sankcije odgovor na zlorabe človekovih pravic, vendar je treba zagotoviti, da ne bodo ovirale razdeljevanja dobrodelne pomoči.

ZDA so zaradi tega nekoliko prilagodile svoj sankcijski režim proti talibanom, a še vedno velja, da dobrine in denar ne smejo do tistih, proti katerim so uvedene sankcije.