V kitajski prestolnici pričakujejo ruskega predsednika Vladimirja Putina in predstavnike talibanov, ki želijo Afganistan pridružiti pobudi, medtem ko bo iz Evropske unije prisoten le en voditelj, madžarski premier Viktor Orban.

Putin se bo ob robu vrha sestal s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, s katerim se bosta v pogovorih posvetila mednarodnim in regionalnim vprašanjem. V Peking je sicer že prišel ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki se je sestal s kitajskim zunanjim ministrom Vang Jijem, in se Kitajski zahvalil, da je kot glavnega gosta na vrh povabila prav Putina.

Po besedah Lavrova so odnosi med Moskvo in Pekingom "v vzponu", o čemer bosta tudi razpravljala voditelja obeh držav.

Vang je dejal, da Kitajska ceni rusko podporo pobudi Pas in pot. Kot je dejal, bi morali državi še poglobiti strateško vzajemno zaupanje in utrditi tradicionalno prijateljstvo.

Sorodna novica Kitajska od velikih posojil prehaja k "majhnim in lepim" naložbam v Afriki

Širjenje vpliva prek infrastrukturnih projektov

Pobuda Pas in pot je ambiciozen načrt kitajskega predsednika Šija o velikih naložbah v infrastrukturo, s katerimi bi se izboljšale prometne povezave znotraj Azije ter med Azijo in Evropo.

Nekateri vizijo o obnovi starodavne svilne poti razumejo kot trojanskega konja, s katerim želi Peking povečati svoj mednarodni vpliv, spet drugi jo označujejo za enega najambicioznejših infrastrukturnih projektov, kar jih je bilo kadar koli zasnovanih.

Čeprav je pobuda že obrodila nekaj sadov, pa številne projekte pestijo korupcija, zamude in druge težave, vključno z okoljskimi in varnostnimi vprašanji. Kitajska je ob tem postala največja upnica mnogih držav, ki v pobudi sodelujejo. Kljub temu naj bi infrastruktura, ki jo bodo zgradili, dolgoročno izboljševala gospodarske možnosti držav v razvoju.

"Vrnite se v leto 2013 – Kitajska je bila v absolutnem vzponu – Ši Džinping je napovedoval nepričakovane dobičke zaradi širitve kitajskih podjetij po vsem svetu, vendar so številni resni pretresi pomembno vplivali na doseg in obseg pobude Pas in cesta," je za Reuters dejal Matthew Erie z Univerze v Oxfordu.

Med omenjenimi pretresi so trgovinska vojna z ZDA, ruska vojna v Ukrajini in pandemija covida-19, je pojasnil Erie. Drugi analitiki dodajajo, da so pobudo ogrozile tudi gospodarska upočasnitev tako na Kitajskem kot po svetu ter naraščajoče cene surovin.

Zaradi naštetih pritiskov si Kitajska prizadeva, da bi pobuda Pas in cesta v prihodnje vključevala manjše in bolj zelene projekte ter da bi se premaknila z visokocenovnih infrastrukturnih projektov na visokotehnološke, kot so digitalne finance in platforme za spletno trgovino.

Cilj Kitajske je po prepričanju analitikov del širšega prizadevanja za svetovno ureditev, ki je multipolarna in daje svetovnemu Jugu več delovanja, namesto tistemu, v katerem prevladujejo Washington in njegovi zavezniki.

Vrh v senci spopadov na Bližnjem vzhodu

Srečanje bo potekalo v senci spopadov med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas, v okviru katerih Izrael nadaljuje obstreljevanje območja Gaze in pripravlja kopensko ofenzivo na palestinsko enklavo.

Vang je v nedeljo obsodil dejanja Izraela, ki da "presegajo okvir samoobrambe". Tel Aviv je pozval, naj "preneha kolektivno kaznovati prebivalce Gaze", kar je bil doslej najjasnejši odziv Kitajske na konflikt. Kitajski minister se je v nedeljo pogovarjal tudi z ameriškim zunanjim ministrom Antonyjem Blinknom, ki je Peking pozval, naj uporabi svoj vpliv na Bližnjem vzhodu in si prizadeva za mir.

Zaradi stopnjevanja napetosti bo območje ta teden obiskal posebni odposlanec Kitajske Džaj Jun, je v nedeljo poročala kitajska državna radiotelevizija CCTV. Pri tem ni navedla, katere države bo obiskal.