Med protesti, ki so se sprevrgli v nasilje, so v četrtek požgali številne stavbe in avtomobile, policija pa je danes prepovedala vsa javna zbiranja v prestolnici.

"Za danes smo v Daki prepovedali vse shode, procesije in javna zborovanja," je povedal policijski komisar Habibur Rahman, ki je prepoved zbiranja utemeljil z zagotavljanjem javne varnosti.

V Bangladešu namreč že od začetka meseca potekajo protesti, ki so se ta teden okrepili in sprevrgli v nasilje, potem ko je policija prejšnji teden uvedla represivne ukrepe proti protestnikom. Nato je danes sporočila, da bo v primeru nadaljnjega nasilja in uničevanja "uporabila vsa razpoložljiva sredstva".

Razmere so se zaostrile zlasti v četrtek, ko je bilo v spopadih in nasilju ubitih najmanj 32 ljudi, skupno pa je od začetka tedna umrlo 39 ljudi. Ob poročilih o spopadih v skoraj polovici od vseh 64 okrožij v državi bi se lahko število žrtev še povečalo.

Samo v četrtek je bilo poškodovanih več kot 700 ljudi, med njimi več kot 100 policistov in 30 novinarjev. Skupno je poškodovanih skoraj tisoč protestnikov, mnogi z gumijastimi naboji. Na podlagi opisov poškodb so za vsaj dve tretjini mrtvih odgovorni policisti. Na nekatere so streljali tudi s pravim strelivom.

Protestniki so medtem v četrtek zažgali in vandalizirali številne policijske in vladne stavbe, požar so podtaknili tudi na sedežu državne televizije v Daki, kamor je vdrlo več kot sto ljudi. Televizija še vedno ne oddaja, po vsej državi so v celoti prekinjene tudi internetne povezave.

Sistem kvot za javni sektor

Demonstracije so se v Bangladešu sprva začele 1. julija kot protestne blokade cest in železnic, protestirajo pa predvsem študentje, ki zahtevajo odpravo sistema kvot pri zaposlovanju v javnem sektorju.

V skladu s tem sistemom je več kot polovica delovnih mest rezervirana za določene skupine, med drugim za otroke vojnih veteranov, ki so se leta 1971 borili za neodvisnost.

Kritiki trdijo, da imajo od tega sistema koristi provladne skupine, ki podpirajo 76-letno premierko Šejk Hasina, ki vodi vlado od leta 2009. Vse kaže, da so študentski protesti zdaj prerasli v širši izraz nezadovoljstva z njeno avtokratsko vladavino.