V televizijskem govoru je Netanjahu dejal, da je predlog premirja že potrdil varnostni kabinet, medtem ko čaka še na potrditev celotne izraelske vlade. Skrajno desni minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir je že sporočil, da nasprotuje dogovoru o premirju, saj bi moral po njegovem mnenju Izrael nadaljevati vojno do popolne zmage.

Netanjahu je Hezbolah opozoril, da se bo Izrael odločno odzval na morebitne kršitve dogovora in ohranil popolno svobodo pri delovanju v Libanonu. Poudaril je še, da bo Izrael vsem svojim državljanom s severa omogočil vrnitev domov in da vojne ne bo konec, dokler se to ne zgodi.

"Uveljavili bomo dogovor in se odločno odzvali na vsako kršitev. Skupaj bomo nadaljevali do zmage," je dejal.

"V polnem sodelovanju z ZDA ohranjamo popolno vojaško svobodo delovanja. Če bi Hezbolah prekršil dogovor ali se poskusil ponovno oborožiti, bomo odločno udarili," je opozoril.

Izrael je sicer z vojaškimi operacijami v zadnjih mesecih libanonsko gibanje Hezbolah "vrnil desetletja nazaj", je zatrdil in dodal, da bo premirje Izraelu omogočilo osredinjanje na "iransko grožnjo".

Kot je pojasnil Netanjahu, obstajajo trije razlogi za prekinitev ognja – osrediniti se na Iran, obnoviti izčrpane zaloge orožja ter dati vojski počitek in končno izolirati palestinsko gibanje Hamas.

Ob tem je obljubil krepitev pritiska na Hamas, proti kateremu izraelska vojska že več kot leto dni vodi ofenzivo v Gazi. "Ko Hezbolaha ne bo več na spregled, bo Hamas v boju ostal sam. Naš pritisk nanj se bo okrepil," je dejal vodja izraelske skrajno desne vlade.

Hezbolahov vodja Naim Kasem se je prejšnji teden načelno strinjal s prekinitvijo ognja. Njegov predhodnik Hasan Nasrala, ki ga je Izrael ubil, je pred svojo smrtjo dejal, da je pogoj za prekinitev ognja konec vojne v Gazi, česar Hezbolah zdaj ne zahteva več.

Biden: Izrael ni sprožil te vojne

Ameriški predlog dogovora o prekinitvi ognja v Libanonu vključuje 60-dnevno prehodno obdobje, med katerim bi se izraelska vojska umaknila z juga, tja pa bi prišle libanonske državne oborožene sile. Borci Hezbolaha naj bi se umaknili severno od reke Litani, kar sledi resoluciji Varnostnega sveta ZN-a 1701, s katero se je končala vojna med stranema leta 2006.

Dogovor vključuje ustanovitev odbora pod vodstvom ZDA, ki bi nadzoroval njegovo izvajanje. Besedilo predloga za prekinitev ognja sicer ne vključuje zahteve Izraela, da lahko nadaljuje napade na Hezbolah, če presodi, da to gibanje krši dogovor, poročajo izraelski mediji. To zahtevo naj bi obravnaval ločen dogovor med Izraelom in ZDA.

ZDA so obvestile libanonsko vlado, da bo premirje začelo veljati v sredo ob štirih zjutraj po krajevnem času, kar je potrdil tudi ameriški predsednik Joe Biden, ki je dejal, da dogovor predvideva trajno prekinitev sovražnosti. Po njegovih besedah bo v prihodnjih 60 dneh libanonska vojska znova prevzela nadzor nad svojim ozemljem na jugu Libanona, od koder se bo izraelska vojska postopoma umaknila.

"Ljudje v Libanonu in Izraelu se bodo kmalu lahko varno vrnili v svoje skupnosti in začeli na novo graditi svoja življenja," je dejal Biden in dodal, da ima Izrael v skladu z mednarodnim pravom pravice do samoobrambe, če bo Hezbolah prekršil dogovor.

Pri zagotavljanju izvajanja dogovora o premirju bodo ZDA sodelovale s Francijo in drugimi zavezniki, je zagotovil Biden in ob tem poudaril, da ameriški vojaki ne bodo vpleteni.

"Bodimo jasni, Izrael ni sprožil te vojne in tudi Libanonci si te vojne niso želeli, prav tako ne ZDA," je v govoru pred Belo hišo povedal Biden in pojasnil, da je bil to najbolj smrtonosen konflikt med Izraelom in Hezbolahom v zadnjih desetletjih.

Nekateri menijo, da naj bi si Izrael želel dogovora s Hezbolahom zaradi strahu, da bi ameriška vlada pred koncem Bidnovega mandata kaznovala Izrael z resolucijo Varnostnega sveta ZN-a.

Pozivi k premirju

Predtem sta k ustavitvi ognja v Libanonu pozvala visoki komisar ZN-a za človekove pravice Volker Türk in visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell.

"Visoki komisar znova poziva k takojšnji prekinitvi ognja, da bi se končali poboji in uničevanje," je na novinarski konferenci v Ženevi povedal Türkov tiskovni predstavnik Jeremy Laurence. Dodal je, da je edini način za končanje trpljenja ljudi na vseh straneh trajna in takojšnja prekinitev ognja v Libanonu, Izraelu in Gazi.

K prekinitvi ognja je danes znova pozval tudi Borrell. "Na mizi je predlog, ki so ga posredovale ZDA in Francija ter Izraelu daje vse varnostne zaveze, ki jih je zahteval. Nobenega izgovora ni za zavrnitev tega predloga," je dejal na srečanju zunanjih ministrov skupine G7 pri Rimu.

"Nič več izgovorov. Nič več dodatnih zahtev. Ustavite te spopade. Nehajte pobijati ljudi," je nadaljeval in dodal, da je slišal izjave nekaterih ministrov izraelske vlade, ki so pripravljeni nadaljevati napade.

Izrael in Hezbolah sta sicer danes nadaljevala medsebojne napade. Izraelska vojska je med drugim izvedla nov obsežen napad na Bejrut, v okviru kopenske invazije pa je dosegla reko Litani. Šiitsko gibanje je medtem znova raketiralo sever Izraela.

Libanon se bo pritožil Varnostnemu svetu ZN-a

Libanonsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je svojemu predstavništvu v ZN-u naročilo, da se pritoži na Varnostni svet ZN-a zaradi izraelskih napadov na libanonsko vojsko, ki ni vpletena v sovražnosti, poroča Al Džazira.

Pritožba se bo nanašala na obdobje med 17. in 24. novembrom, ko je bilo na jugu Libanona v izraelskih napadih ubitih deset vojakov, 35 pa ranjenih.

Skupaj je bilo v Libanonu od oktobra lani ubitih več kot 40 libanonskih vojakov.

Izraelska vojska je v ponedeljek v Libanonu ubila najmanj 31 ljudi in jih ranila 62. Skupaj je bilo v Libanonu od oktobra lani v izraelskih napadih ubitih več kot 3700 ljudi, večinoma civilistov, več kot 1,2 milijona ljudi pa je moralo zapustiti domove.