Glavno vprašanje v Argentini v zadnjih mesecih je bilo, kdo bo stopil na prestol države, mož ali žena. Foto: EPA
Glavno vprašanje v Argentini v zadnjih mesecih je bilo, kdo bo stopil na prestol države, mož ali žena. Foto: EPA
Kirchner je med Argentinci izjemno priljubljen, na praznovanju njegovega četrtega leta na čelu države se je zbralo na tisoče ljudi. Foto: EPA

Argentinska prva dama, ki je tudi senatorka, je napovedala, da se bo konec oktobra za mesto predsednice Argentine potegovala kot kandidatka vodilne stranke Frente para la Victoria in tako zamenjala svojega moža, ki se je po štirih letih odločil, da ne bo več kandidiral za predsednika.

Odločitev o kandidaturi naj bi po dolgi razpravi prejšnji teden sprejeli Cristina, predsednik Kirchner in argentinski premier Alberto Fernandez. Prva dama naj bi svojo volilno kampanjo uradno začela 19. julija v mestu La Plata, kjer se je rodila, navzoči pa naj bi bili predsednik, vsi ministri argentinske vlade, večina guvernerjev in mnogi poslanci.

Cristina Fernandez je s svojim glamurjem in z glajenostjo popolno nasprotje strogega in robatega Kirchnerja. Pred kratkim se je podala na turnejo po Evropi in Južni Ameriki, kar so mnogi videli kot pripravo na predsedovanje.

Bosta zakonca odnesla zmago?
Javnomnenjske raziskave napovedujejo, da bi Nestor Kirchner, če bi spet kandidiral, v prvem krogu volitev zbral med 52 in 55 odstotki glasov, prva dama pa naj bi v prvem krogu zbrala med 46 in 48 odstotki glasov. Zmaga na volitvah bi tako obema pripadla že v prvem krogu.

O umiku Nestorja Kirchnerja v Argentini kroži veliko govoric. Nekateri so prepričani, da je hudo bolan in da ne bi zmogel še enega mandata, drugi pa mislijo, da je vzrok za odločitev o sestopu z oblasti serija porazov na lokalnih volitvah.

Argentina že pod žensko taktirko
Če bo Cristina izvoljena na mesto predsednice, ne bo prva ženska predsednica Argentine. V začetku 70. let je namreč državo za kratek čas vodila Izabela Peron, vdova Juana Perona. Tudi Peronova druga žena, Evita, ki sicer nikoli ni uradno zasedla mesta predsednice, je z možem v 40. in 50. letih prejšnjega stoletja vodila državo in vidno vplivala na argentinsko politiko.

B. T.