Lahko nejasen izid ostrega boja za demokratsko predsedniško nominacijo med Hillary Clinton in Barackom Obamo povzroči razkol v stranki in pripelje do tega, da demokrati svojega kandidata določijo na najbolj nedemokratičen način – za zeleno mizo? Poglejmo, zakaj vse kaže, da se zna zgoditi ravno to, kako zapleteni ameriški volillni sistem v primeru neodločenega izida deluje in zakaj obstaja upravičen strah, da demokrati s tem izgubijo predsedniški boj letos novembra.

Clintonova in Obama zelo izenačena
Clintonova in Obama bijeta povsem izenačeno bitko in z vsakimi preliminarnimi volitvami (izjema je Obamov zadnji zmagoviti niz osmih zaporednih osvojenih držav) si glasove volivcev in s tem delegate le razdelita ter sta tako še korak bliže temu, da bo končna odločitev o zmagovalcu padla šele na strankarski konvenciji v Denverju konec avgusta. Večina projekcij kaže, da skoraj zagotovo nobeden izmed njiju ne bo do takrat zbral potrebnih 2.025 od 4.049 delegatov. Poleg delegatov, za katere podporo se kandidata borita v posameznih državah, pa pomemben del, petino vseh delegatov, predstavlja 800 t. i. superdelegatov. Ti bodo na konvenciji prav tako izbirali kandidata, a lahko svoje mnenje spremenijo v katerem koli trenutku, saj niso vezani na volitve v posameznih državah. Zato bodo v prihodnjih mesecih tarče različnih prepričevalnih tehnik obeh taborov.

Kdo so superdelegati?
In kdo so superdelegati? Vsi demokratski kongresniki, guvernerji, številni drugi izvoljeni predstavniki, člani Demokratskega nacionalnega odbora, pa tudi vsi nekdanji demokratski predsedniki, podpredsedniki, senatorji, predsedniki predstavniškega doma in predsedniki strankarske manjšine. Dejansko to pomeni, da sta superdelegata tudi Clintonova in Obama, pa tudi Bill Clinton. Na konvenciji so superdelegati posedeni samodejno in ne gre za nikakršen odraz volilnega izzida, kot je to pri navadnih delegatih.

Demokrati so ta sistem vzpostavili leta 1982, da bi pritegnili več zmernih demokratov in se izognili sporom, ki bi jih izenačena tekma ustvarila na konvenciji, a zdaj, ko se je sistem v vsej svoji zgodovini pravzaprav prvič začel uporabljati, vse kaže, da bodo nesoglasja še precej večja. Še celo nekateri superdelegati sami dvomijo o takem načinu izbora kandidata in njegovi demokratičnosti. V čem je pravzaprav problem? Medtem ko t. i. zapriseženi delegati oddajo svoj glas tistemu kandidatu, ki je zmagal v njihovi državi, superdelegati lahko volijo za kogar koli hočejo. In tudi če podprejo nekega kandidata, si lahko kadar koli premislijo. Clintonova ima do tega trenutka že 234 superdelegatov, Obama 157. A senator iz Illinoisa prepričljivo vodi po številu zapriseženih delegatov (1.096 : 977) in je na zmagovitem pohodu, potem ko je po supertorku osvojil vseh nadaljnjih osem držav, veliko superdelegatov pa se je zavezalo newyorški senatorki že davno prej, ko so ankete kazale, da Obama nima nikakršnih možnosti.

Večina strokovnjakov si je enotnih: če bodo superdelegati prevesili jeziček na tehtnici v nasprotju z voljo večine volivcev, bi posledice demokratska stranka čutila še dolgo po konvenciji. "Če se pojavi vtis, da niso odločili volivci, ampak politiki v neki mitsko zadimljeni sobi, bi se javnost lahko odzvala precej burno," meni dolgoletni strateg demokratske stranke Tad Devine. Posledično bi se vsi ljudje, ki so letos prvič sodelovali v volilnem procesu, še posebej mladi, počutili opeharjene, odtujene in bi izgubili vero v demokracijo, meni Devine.

Klici Clintonovih, obiski Obamove žene
Kampanji Clintonove in Obame si zdaj dejavno prizadevata pridobiti superdelegate na svojo stran, tako da še neodločeni superdelegati poročajo o osebnih klicih Hillary, njene hčerke Chelsea, soproga Billa in nekdanje sekretarke Madeleine Allbright ali pa jih kar osebno obišče Obamova žena Michelle. Superdelegati iz Massachusettsa, John Walsh ter senatorja Edward Kennedy in John Kerry, vztrajajo, da bodo ostali zvesti Obami, čeprav je temnopolti senator izgubil volitve v njihovi državi. Med najzvestejšimi superdelegati Clintonove pa je, jasno, njen soprog, nekdanji predsednik ZDA.

Superdelegati v težavah
Številni superdelagati, ki so že pred volitvami podprli enega izmed kandidatov, nato pa je njihovo okrožje glasovalo za drugega, so zdaj pred hudo dilemo: zvestoba kandidatu ali volivcem? Še posebej je težko temnopoltim superdelegatom, ki podpirajo Clintonovo kljub veliki priljubljenosti Obame med temnopoltimi volivci. Kongresnik iz Georgie John Lewis je tako, denimo, podprl nekdanjo prvo damo, a potem ko je njegovo okrožje izjemno prepričljivo izvolilo Obamo, obstaja možnost, da se Lewis premisli.

A če bodo superdelegati vztrajali ob svojem kandidatu tudi v nasprotju s številom zapriseženih delegatov ali voljo volivcev, bi to lahko razdelilo stranko in ji škodovalo na glavnih volitvah novembra, saj razočaranih in jeznih demokratskih volivcev preprosto - ne bo na volišča. Republikanci, ki sistema superdelegatov ne poznajo, se zdaj verjetno že smejijo.

Kaja Sajovic