Marty je dejal, da ga sredino Bushevo priznanje o obstoju tajnih Ciinih zaporov za teroristične osumljence ni presenetilo, je pa prepričan, da je za razkritim še veliko več. Dejal je, da je bil vedno prepričan o obstoju teh zaporov in da bi priznanje ameriškega predsednika moralo še dodatno spodbuditi evropske voditelje, da bi preiskali, kdo je pri teh zaporih sodeloval.
Marty je dejal, da se mora Svet Evrope zdaj odločiti, ali bo nadaljeval s preiskavo ali ne in zanjo zagotoviti potrebna sredstva. Po Martyjevem mnenju je bilo v mrežo skrivnih zaporov poleg Cie vpletenih še 14 držav, posebej je izpostavil Švedsko, BiH, Veliko Britanijo, Italijo, Makedonijo, Nemčijo in Turčijo.
Odzivi tudi iz Evropske unije
Odziv na Bushevo priznanje je prišel tudi iz Evropske unije. Evropski parlament je vlade držav članic pozval, naj razkrijejo lokacije skrivnih zaporov na evropskih tleh. Evropski poslanci so razpravljali tudi o izmenjavi podatkov o letalskih potnikih in vztrajajo, da bi morale imeti ZDA omejen dostop do podatkov o evropskih potnikih.
Tudi Evropska komisija je države članice pozvala, naj polno sodelujejo v vseh preiskavah o domnevnih skrivnih zaporih v Evropi, saj sta na pomanjkanje sodelovanja opozorila tako začasni preiskovalni odbor Evropskega parlamenta kot tudi Svet Evrope.
Bushevo priznanje skrbno premišljeno?
George Bush je v sredo priznal, da so bili zunaj meja ZDA tajni zapori obveščevalne službe Cia, kjer so zasliševali in zadrževali osumljene terorizma. S tem je pozornost domače javnosti preusmeril od vse spornejše vojne v Iraku k temi, ki Američane bolj zanima, to je njihova varnost. Preiskovalec Sveta Evrope pa je dejal tudi, da je bilo Bushevo razkritje po vsej verjetnosti politično spodbujeno, saj se v ZDA bližajo volitve v kongres.
Bushev govor v Atlanti
Ameriški predsednik George Bush je v svojem četrtem nagovoru o terorizmu in Iraku pred novembrskimi volitvami branil uvedbo varnostnih ukrepov v ZDA. Dejal je, da novi ukrepi varujejo Američane pred novimi terorističnimi napadi in da so zdaj ZDA mnogo varnejše, kot so bile pred napadom 11. septembra 2001.
V svojem govoru v Atlanti je branil protiteroristični zakon, program za notranji nadzor in prisluškovanje telefonskim pogovorom. Zanikal je, da bi vojna preusmerila pozornost od boja proti terorizmu in dejal, da se bo vojna proti terorizmu odločila prav v Iraku.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje