Najhujša jedrska nesreča v človeški zgodovini se je pripetila pred 24 leti zgodaj zjutraj med izvajanjem varnostnega preizkusa, ko je eksplodiral četrti černobilski reaktor. Ogromna eksplozija je uničila zgornjo zaščitno plast reaktorja iz masivnega jekla in betona. Grafitno plast je zajel požar, sredica pa se je začela taliti. Ogromne količine radioaktivnih snovi, med 100 in 185 milijoni kirijev, so imele prosto pot v ozračje. Sevanje je bilo nekajkrat večje kot po jedrskem napadu na Hirošimo in Nagasaki ob koncu 2. svetovne vojne.

Nesrečo poskušali prikriti
Takratne sovjetske oblasti so želele nesrečo prikriti. Šele 36 ur po nesreči so začeli evakuirati bližnje naselje Pripjat. Svet je za katastrofo izvedel šele, ko so več kot 1.000 kilometrov oddaljene švedske merilne postaje zaznale radioaktivno sevanje.

Skupina predstavnikov osmih agencij Združenih narodov pod vodstvom Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) ter ruske, beloruske in ukrajinske vlade je v svojem poročilu leta 2005 ugotovila, da je neposredno zaradi izpostavljenosti sevanju umrlo 50 ljudi, predvsem reševalcev, ki so večinoma umrli v mesecih po dogodku.

Strašne dolgotrajne posledice
V Ukrajini, Belorusiji in Rusiji je bilo zaradi jedrske kalvarije onesnaženih več kot 145.000 kvadratnih kilometrov ozemlja, njene posledice pa še danes čuti več milijonov ljudi. Dolgotrajne posledice nesreče so grozljive. Med letoma 1992 in 2002 so odkrili 4.000 primerov raka ščitnice, večinoma pri tistih, ki so bili med nesrečo otroci ali najstniki. Primeri obolenj za levkemijo, bolezni srca in ožilja, psihosomatskih bolezni in drugih bolezni, ki jih je mogoče pripisati nesreči, so številni.

Posledice nesreče so pred dobrima dvema desetletjema občutili tudi na Finskem, Norveškem, Švedskem, v takratni Jugoslaviji, Romuniji, Avstriji, Nemčiji in na Poljskem.

Stritar: Jedrska elektrarna Krško je varna
Nesreča v Černobilu je sprožila dvome o varnosti jedrskih elektrarn, tudi tiste v Krškem. Direktor Uprave RS za jedrsko varnost dr. Andrej Stritar zatrjuje, da je elektrarna v Krškem varna, je pa doživela tudi nekaj "nenavadnih dogodkov", ki pa niso imeli posledic za okolje. Za varnost so najbolj pomembni ljudje, ki elektrarno upravljajo, pravi Stritar. Nevarna je lahko predvsem sprememba lastnikov, če se te ne zavedajo resnosti te tehnologije. Jedrska stroka pravi, da na podlagi ene nesreče ni mogoče ocenjevati vse tehnologije. Ker je bil černobilski reaktor drugačen, kot je krški in večina novejših reaktorjev, so se več naučili predvsem iz nesreče ameriške jedrske elektrarne na Otoku treh milj leta 1979, je za Radio Slovenija poročala Irena Majce.

Jurečič: Potencialna nevarnost vedno obstaja
Smiljana Jurečič, univerzitetna diplomirana kemičarka in specialistka sanitarne kemije, opozarja, da kljub skrbi za tehnologijo in odgovornemu delu usposobljenega kadra tveganja za jedrsko nesrečno ni mogoče nikoli izničiti, zato potencialna nevarnost vedno obstaja. Prepričana je, da se s podaljševanjem obratovanja jedrskih elektrarn samo zvišuje stopnja tveganja za nesrečo, je še poročala Irena Majce.