najvidnejših članov. Novice o tem, ali se je umaknil tudi sam Hosni Mubarak, pa so nasprotujoče.

Potrjeno je, da je odstopil Mubarakov sin Gamal, ki ga je na položaju sekretarja zamenjal Hossam Badrawi, ki ga imajo poznavalci za pristaša novega, liberalnega krila v stranki. Televizija Al Arabija je sprva poročala, da se je z mesta predsednika stranke umaknil tudi Hosni, a je nato informacijo preklicala. Oglasil pa se je ameriški posebni odposlanec Frank Wisner in poudaril, da mora Mubarak ostati na oblasti, da bi državo popeljal skozi obdobje tranzicije.

Predtem se je egiptovski predsednik Hosni Mubarak sestal z ministri, protestnike pa je na trgu Tahrir nagovoril vojaški poveljnik in jih pozval, naj prekinejo zborovanja. "Imate vso pravico, da izrazite svoje mnenje, a prosim vas, da ohranite vsaj nekaj tistega, kar je ostalo od Egipta. Poglejte okoli sebe," je dejal Hassan Al Roveni. Množica se je odzvala z glasnim vzklikanjem, da mora Mubarak odstopiti, zato se je Al Roveni umaknil.

Oglasil se je tudi premier Ahmed Šafik, ki je izjavil, da se po 12 dneh v državo vrača stabilnost. Prepričan je, da je rešitev iz krize dosegljiva tudi brez takojšnjega odstopa Mubaraka.

Kljub nekaterim bojaznim, da se bo v Egiptu zgodila islamska revolucija, kakršna je bila tista leta 1979 v Iranu, pa največja opozicijska skupina Muslimanska bratovščina zagotavlja, da pri političnih nemirih ne gre za islamsko vstajo, pač pa za množične proteste proti krivičnemu diktatorskemu režimu.

Protestniki prespali na trgu
Po petkovih množičnih protestih po vsej državi, ki so jih poimenovali dan odhoda predsednika Mubaraka z oblasti, protivladni protestniki sicer že 12. dan zapored vztrajajo na osrednjem trgu Tahrir v Kairu in zahtevajo odstop dolgoletnega predsednika. Protestniki so odločeni, da ne bodo odšli, dokler ne bo odšel Mubarak, čeprav so se pojavili namigi, da naj bi protestniki zmanjšali svojo navzočnost v središču Kaira in da naj bi množično protestirali le ob petkih, preostale dni pa naj bi na trgu Tahrir vztrajalo le manjše število protestnikov.

S trga Tahrir je bilo ponoči mogoče slišati streljanje, a še ni znano, od kod je prišlo in ali je zahtevalo nove žrtve. Eden izmed protestnikov je za agencijo Reuters povedal, da naj bi streljala vojska, ki še vedno ločuje protivladne protestnike od Mubarakovih privržencev. Streli so prebudili protestnike, ki so v petek zvečer sicer mirno protestirali, tako da so nadaljevali skandiranje svojih zahtev "Mubarak mora oditi", glas iz zvočnika na trgu Tahrir pa je protestnike bodril z besedami "Zdržite, Bog je z nami". Posnetki televizijskih hiš kažejo ljudi, ki se zbirajo na trgu, znakov nasilja pa za zdaj še ni opaziti.

Mubarak z ministri rešuje gospodarstvo
Mubarak kljub pozivom protestnikov še vedno vztraja v strogo zastraženi predsedniški palači v Kairu, danes pa se je sestal z ministri nove vlade, odgovornimi za gospodarske razmere v državi, in guvernerjem egiptovske centralne banke. Sogovorniki naj bi skušali ponovno oživiti gospodarstvo, ki so ga 12-dnevni protestni močno ohromili. Finančni minister Samir Radwan je ob tem povedal, da so razmere zelo resne, in da protesti Egipt vsak dan stanejo približno 310 milijard dolarjev. V nedeljo naj bi se po nekaj dneh znova odprle egiptovske banke, borza pa naj bi znova začela delovati v ponedeljek.

Tuji mediji ob tem poročajo, da naj bi se ameriške oblasti z egiptovskimi oblastmi pogovarjale o možnostih, da bi predsednik Mubarak takoj odstopil in oblast predal prehodni vladi, v kateri bi sodelovali predsedniki vseh opozicijskih skupin.

Premier Šafik z voditelji protestov in opozicijo
Egiptovski premier Ahmed Šafik je v petek izključil možnost, da bi Mubarak odšel z oblasti in pooblastila prenesel na podpredsednika Omarja Sulejmana, saj Egipt po njegovih besedah Mubaraka potrebuje zaradi zakonodajnih razlogov. Kljub temu se je premier sestal z voditelji protestov, eden od udeležencev pogovorov, mladinski aktivist Abdel-Rahman Yusef, pa je povedal, da so na srečanju govorili, kako Mubaraku olajšati odhod s položaja. Kot eno od možnosti so omenili, da bi Mubarak predal svoja pooblastila podpredsedniku Omarju Sulejmanu in nato odstopil. Ob tem je Yusef ponovil, da se bodo množične demonstracije v Egiptu nadaljevale do Mubarakovega odstopa.

Skupina egiptovskih intelektualcev, ki se je poimenovala svet modrecev, je ob tem sporočila, da bo prav danes začela dialog s podpredsednikom Omarjem Sulejmanom o mogočih izhodih iz slepe ulice. Pogovorov se ne bo udeležila največja opozicijska stranka, Muslimanska bratovščina.

Nobelov nagrajenec za mir Mohamed El Baradej je v petek povedal, da ne bo kandidiral na predsedniških volitvah, je pa izrazil pripravljenost prevzeti vlogo posrednika za spremembe in pozneje tudi kandidirati za predsednika, če bi tako želelo egiptovsko ljudstvo. "Predsednik Mubarak mora nemudoma prisluhniti ljudstvu in odstopiti," je bil odločen El Baradej, ki je Mubaraka pozval k častnemu slovesu od oblasti. Kot morebitnega naslednika Mubaraka se omenja tudi Amirja Muso, generalnega sekretarja Arabske lige, ki je prav tako med najbolj priljubljenimi politiki v Egiptu.

Obama Egiptu: Ves svet vas gleda
O razmerah v Egiptu je v petek zvečer znova spregovoril ameriški predsednik Barack Obama, ki je poudaril, da se mora prenos oblasti v Egiptu začeti takoj, da pa se morajo o podrobnostih dogovoriti Egipčani sami. Tudi tokrat predsednika Mubaraka ni neposredno pozval k odstopu, je pa malce zaostril svoje besede, ko je dejal, da mora predsednik Mubarak "poslušati svoje ljudi, razmisliti o poti naprej, sprejeti odločitev, ki bo pravilna in resna, ter končati več kot teden dni trajajoče nasilje".

"Glavno vprašanje, ki si ga mora zastaviti Mubarak, je: kakšno dediščino bom zapustil, da bo Egipt mirno preživel obdobje tranzicije? Upam, da bo sprejel pravilno odločitev," je povedal Obama in dodal, da bo prihodnost Egipta oblikoval narod sam ter ob tem izrazil upanje, da bo ta taka, kot si jo Egipčani zaslužijo. Ameriška administracija si je oddahnila, da se petkovi protesti niso zaostrili, saj je nasilje največja grožnja spremembam, ki si jih Egipčani želijo. "Ves svet vas gleda," je prek novinarjev v Washingtonu Egiptu še sporočil predsednik Obama.

Prva žrtev med novinarji
V protestih na trgu Tahrir, ki so se v sredo dodatno zaostrili, ko so na trg vdrli Mubarakovi privrženci in plačanci ter začeli napadati protestnike, je samo od srede umrlo že 11 ljudi, skoraj 1.000 pa je bilo ranjenih. Po podatkih Združenih narodov je v protestih umrlo že več kot 300 ljudi, najmanj 4.000 pa je bilo ranjenih. Zadnja žrtev protestov je egiptovski novinar, ki je v bolnišnici umrl zaradi poškodb, ki jih je dobil med protesti 29. januarja.

Tuji novinarji iz Egipta poročajo, da je komunikacija izredno otežena, Mubarakovi privrženci pa si jih izbirajo za tarče. V četrtek in petek se je število napadov nanje povečalo, tako da si številni niso upali na osrednji kairski trg.