"Tukaj so morje, gore in zgodovinski gradovi, tradicionalna hrana, vse od antičnih do novih modernih mest – škoda bi bilo tega ne odkriti," nam turistično ponudbo na kratko predstavi Arlind Kullolli, asistent v albanskem parlamentu.

Popotniki medtem Albanijo, po sogovornikovih besedah neodkrit dragulj med obalama Hrvaške in Grčije, vse bolj odkrivajo. Letna rast števila obiskov je okoli 12-odstotna. Letos do oktobra je državo obiskalo dobrih pet milijonov tujcev – pred desetimi leti pa še manj kot dva milijona.

Povprečni obiskovalec se v državi zadrži dobre štiri dni. Poleg hotelov, motelov in guest housov tudi Airbnb in Booking delujeta s polno paro – za bolj avanturistične duše pa je mikavna tudi možnost spanja v naravi, saj v Albaniji prenočevanje na prostem (t. i. wildcamping) ni prepovedano.

"Zakaj, a bi moralo biti prepovedano?" Arlind Kullolli, ki se mu zdi to samoumevno, vrne vprašanje. Razloge za nepreganjanje spalcev v divjini gre najbrž iskati v albanski gostoljubnosti, ki je – poleg zvestobe in nujnosti držanja obljube – eden izmed treh starodavnih temeljev albanske družbe.

Gostoljubnost kot temelj albanske družbe
"Poznate zgodbe o krvnem maščevanju s severa Albanije?" Poznamo. "Tudi če človek, ki bi se mu moral maščevati, sredi noči potrka na vrata in prosi za prenočišče, ga ne smeš ubiti, saj je gostoljubnost sveta. Ponuditi mu moraš zatočišče, prav tako mora zjutraj imeti možnost odhoda brez nadlegovanj," nazorno razloži sogovornik.

"Kriminal in marihuana nista del vsakdana"
"Potrebujemo več vlaganj v trženje turizma in spreminjanje predstave o državi – kako se je v zadnjem času spremenila," Kullolli izpostavlja, da v povezavi z Albanijo marsikdo še vedno pomisli, da gre za izjemno nevarno deželo.

"Trenutno je pri meni prijateljica iz Španije. Svoji materi je pred prihodom morala zaupati vse: naš naslov, moje osebne podatke, telefonsko številko ..." razlaga Kullolli, ki tovrstnih pomislekov ne deli. "Kriminal in marihuana ni vsakodnevno življenje, na katero bi turisti naleteli. Pokazati moramo pravi obraz Albanije," meni.

Tudi na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve piše, da ni podatkov o varnostnih razlogih, zaradi katerih bi odsvetovali potovanje ter svetujejo le običajno previdnost. Javni red in mir sta po oceni MZZ-ja "relativno dobra".

Druga zgodba je organiziran kriminal, ki državi poleg korupcije preprečuje hitrejše približevanje Evropski uniji. Urad za droge in kriminal pri Združenih narodih (ZN) navaja, da so albanske kriminalne združbe med najvplivnejšimi svetovnimi preprodajalci mamil, italijanski novinar Roberto Saviano pa je pisal tudi o velikem vplivu albanske mafije po svetu.

Priprave na množični turizem
Kullolli meni, da Albanija infrastrukturno v tem trenutku še ni pripravljena na množični turizem, saj v državi vsaj po uradnih podatkih primanjkuje turističnih nastanitev – čeprav po obmorskih letoviščih te vidno rastejo. Po podatkih iz leta 2016 je uradno v državi registriranih 1.242 ponudnikov prenočitev, v hotelih po vsej državi pa je na voljo le dobrih 17.000 sob oz. 41.000 postelj. V slabem stanju so mnoge ceste, tudi glavne prometnice med mesti, mreža javnega prevoza pa je nezadostno razvita.

Albanski turistični sektor je bil leta 2017 vreden dobrih 134 milijard lekov oz. milijardo evrov, kar pomeni 8,5 odstotka bruto domačega prozivoda (BDP). Za primerjavo, na Hrvaškem je ta delež 11-odstoten, državo pa je leta 2017 obiskalo dobrih 17 milijonov turistov.

Lani izvoljena socialistična vlada je turizem uvrstila med najvišje prioritete v štiriletnem mandatu. Leta 2017 so podelili 53 gradbenih dovoljenj za hotele. Za prihodnje leto je načrtovana tudi gradnja mednarodnega letališča v Vlori – drugega po Tirani.

Prihodnost: treking po Alpah in kmečki turizem
Vlada načrtuje še gradnjo šestih pristanišč oziroma marin, stezo za treking po Severnoalbanskih Alpah (Prokletiju), razvoj prestolnice Tirane v poslovno središče za mednarodna zasedanja, razvoj turističnih agencij ter drugih institucij ter oživljanje podeželja s projektom kmečkega turizma, navaja ministrstvo za turizem in razvoj.

Med pristaniškima mestoma Drač in Vlora se ponekod že vije avtocesta, ki naj bi jo končali do leta 2020. Naslednji korak je povezava celotne obale, kjer bo avtocesta med 125 kilometrov oddaljenima obmorskima letoviščema Vlora in Saranda precej skrajšala pot, ki zdaj poteka prek dobrih tisoč metrov visok prelaz Llogara. Popotniški portali ga sicer uvrščajo med najlepše ceste na svetu.

Slikovite ceste in brezpotja
Spletni portal Nevarne ceste (DangerousRoads.org), ki zbira fotografije in opise zanimivih in nevarnih cest po vsem svetu, je na svojo spletno stran uvrstil kar 39 albanskih cest. Izkušnje popotnikov tudi kažejo, da je enostavneje potovati z zemljevidom kot z GPS-om, ki voznika v mestih večkrat pošlje v neobstoječe ali enosmerne ulice, zunaj mest pa izbere navidezne bližnjice, ki pot zaradi slabega cestišča večkrat podaljšajo, kot skrajšajo.

"Vožnja po cestah je lahko precej nevarna, saj so ceste v slabem stanju, še posebno v ruralnih predelih. Svetujemo, da imate s seboj najnujnejše orodje in rezervne dele, saj v državi ni služb za pomoč voznikom na cestah," potnike svari tudi MZZ.

Službe za pomoč voznikom so sicer res redke, po besedah sogovornika jih je najti le ob avtocestah. Se pa na vseh vrstah cest kar tre avtopralnic (albansko Lavazh). "Gre za isto idejo kot s kavarnami, ki se v mestih postavljajo kar ena zraven druge. Pekarne, kavarnice in avtopralnice – to so trenutno najbolj donosne dejavnosti v Albaniji – odpira se jih vse več, tudi če jih je že ogromno. Pranje avtomobila je zelo poceni, stane dober evro – za Albance je poceni, da se vozijo naokrog s čistim avtomobilom," razloži Kullolli.

Bunkerji kot opomnik na čase komunizma
Med vožnjo po deželi pozornost vzbujajo bunkerji različnih oblik in velikosti, ki jih je zgradil režim komunističnega diktatorja Enverja Hoxhe. Kullolli ocenjuje, da jih bilo v državi okoli 700.000 – "po eden na dva Albanca glede na takratno število prebivalcev". Idejo za bunkerje naj bi Hoxha dobil na obisku Severne Koreje v 60. letih.

Na obdobje komunizma in neizkoriščen turistični potencial spomni tudi "piramida" v strogem središču prestolnice, ki jo je v spomin na očeta arhitekturno projektirala Pranvera Hoxha. Ob odprtju muzeja Enverja Hoxhe leta 1988, tri leta po diktatorjevi smrti, je veljala za najdražjo zgradbo, zgrajeno v Albaniji.

Po padcu komunizma leta 1991 je zgradba postala konferenčni in razstavni center. Med vojno na Kosovu leta 1999 so zgradbo za oporišče uporabljale Natove sile. Kasneje je v piramidi prostore dobila diskoteka Mumija, katere napis še visi nad vhodom, ter dve albanski radijski postaji.

Danes je stavba kljub idejam o porušenju ali preureditvi prepuščana zobu časa. Vsi vhodi so strogo zamreženi, zunanje stene krasijo grafiti, turisti in domačini pa se po strmem pobočju vzpenjajo na vrh zgradbe. Po besedah Kullollija naj bi piramida vendarle postala umetniški in mladinski center.

Turizem komunistične preteklosti še v povojih
Nekateri izmed bunkerjev so danes preurejeni v bare in celo prenočišča, najslavnejši med njimi pa je nekdanje jedrsko zaklonišče blizu Tirane, preurejeno v muzej Bunkart 1. 2.685 kvadratnih metrov v petih nadstropjih je bilo namenjeno centralnemu komiteju komunistične partije in članom skupščine v primeru vojne, vendar ga razen za vojaške vaje niso nikoli uporabili. V samem jedru prestolnice stoji tudi manjši muzej Bunkart 2, ki je bil zamišljen kot zaklonišče za kabinet notranjega ministrstva.

Muzej so albanske oblasti pod vodstvom premierja Edija Rame, nekdaj profesionalnega košarkarja, slikarja in župana Tirane, na odprtju pred štirimi leti posvetile tisočim žrtvam komunizma, ki so bili ubiti ali so umrli v delovnih taboriščih.

Eden izmed redkih projektov albanske vlade na tem področju je obnavljanje delovnega taborišča v kraju Tepelene v goratem južnem delu države. Projekt Pot spominov obsega restavracijo nekdanjega taborišča in okolice, ki ga preurejajo v muzej.

Albanci se še niso popolnoma sprijaznili s komunistično preteklostjo, ki deli mnenja v državi. T. i. rdeči turizem je še v povojih, vendar ima niša veliko potenciala v prihodnosti.