Samomorilski napadalec se je razstrelil na prometni cesti na obrobju mesta v osrednjem delu države. Državni mediji so odgovornost za napad pripisali "teroristom" - izraz, s katerim označujejo upornike proti režimu predsednika Bašarja Al Asada. Zaradi eksplozije se je vnela tudi cisterna z gorivom v bližini, kar je povzročilo še večje število žrtev, med katerimi so tudi vladni vojaki.

Proopozicijski Sirski observatorij za človekove pravice s sedežem v Londonu je sporočil, da je bila tarča napada vojaška nadzorna točka. Pojasnili so še, da je bil samomorilski napadalec pripadnik skrajne islamske uporniške skupine Fronta nusra, ki je povezana s teroristično mrežo Al Kaida in za napade na vladne tarče pogosto uporablja samomorilske napadalce.

Prvi protesti proti Al Asadu
Hama je bilo prizorišče prvih množičnih protestov, potem ko se je marca leta 2011 začel upor proti Al Asadovemu režimu. Do konca poletja leta 2011 je vladnim silam uspelo prevzeti nadzor nad mestom, ki ga imajo v rokah vse od takrat.

V zgodovini sodobne Sirije ima Hama posebno mesto, oče sedanjega predsednika Hafez Al Asad je leta 1982 tja poslal vojsko, ki je strla upor sunitske opozicijske skupine Muslimanska bratovščina. V vladnem nasilju je umrlo na deset tisoče ljudi, mesto pa je bilo skoraj zravnano z zemljo.

Arabska liga je medtem sporočila, da se bo dolgo pričakovana mirovna konferenca za Sirijo začela 23. novembra, čeprav to še ni uradno potrjeno.

Posebni odposlanec ZN-a za Sirijo Nabil El Arabi je med potjo po Bližnjem vzhodu dejal, da bo datum začetka konference javno objavil po koncu poti.

V torek se bodo predstavniki zahodnih in arabskih vlad sešli s predstavniki sirske opozicije in jih skušali prepričati, da se udeležijo konference.