Kitajska mesta so v dneh pred obletnico ozaljšala svojo podobo. Foto: EPA
Kitajska mesta so v dneh pred obletnico ozaljšala svojo podobo. Foto: EPA
Velika dvorana ljudstva
Hujev govor je potekal ob strogih varnostnih ukrepih, v živo pa so ga prenašali tako kitajska državna televizija in radio kot spletne strani osrednjih državnih medijev. Foto: Reuters

Komunistična partija, ki je tudi edina stranka v državi, je šla v zgodovini skozi številne spremembe, iz delavske pa se je prelevila v stranko vseh družbenih skupin. Okroglo obletnico so in še bodo Kitajci praznovali s številnimi slovesnostmi.

Kitajska komunistična partija je z več kot 80 milijoni članov največja politična stranka na svetu. Skupaj s 75 milijoni članov Komunistične mladine - to so mlajši od 30 let -, pa predstavlja več kot deset odstotkov prebivalstva države.

Ustanovila jo je skupina intelektualcev v Šanghaju
Zakonito oblast komunistični partiji zagotavlja kitajska ustava. Partija, ki je bila nekoč stranka delavcev in kmetov, je leta 2002 spremenila ustavo in dovolila, da se ji pridružijo tudi podjetniki ter pripadniki višjih družbenih slojev. Partijo je sicer 1. julija 1921 v Šanghaju ustanovila skupina 50 intelektualcev. Leta 1949 je ob ustanovitvi Ljudske republike Kitajske prevzela oblast v državi, potem ko je v krvavi državljanski vojni porazila nacionalistično stranko Kuomintang.

Zgodovina partije je povezana z burnimi družbenimi spremembami. Obdobje Mao Cetunga, ki je bil na čelu partije skoraj 30 let, so zaznamovale politične čistke, velika lakota in nemiri, zaradi česar je umrlo več milijonov ljudi. Leta 1976 je vodstvo partije prevzel Deng Šjaoping, s katerim se je začelo obdobje velikih reform v državi, ki so pripomogle k hitremu gospodarskemu napredku družbe in iz revščine rešile na milijone Kitajcev.

Tudi partijo najeda korupcija
Komunistično vodstvo se danes rado pohvali, da partija uživa široko podporo Kitajcev, znotraj stranke pa potekajo odprte razprave in demokratične volitve. Po drugi strani je velika težava korupcija med partijskimi funkcionarji. To je priznal tudi predsednik države in generalni sekretar partije Hu, ki meni, da je ta glavna grožnja legitimnosti partije.

Hu je v govoru pred več tisoč zbranimi v pekinški veliki dvorani naroda pozval tudi k nadaljnjemu gospodarskemu razvoju, stabilnosti in harmoniji. Napovedal je, da bo Kitajska nadaljevala razvoj socialistične demokracije pod vodstvom komunistične partije. "Še vedno smo v prvi stopnji socializma in tako bo še dolgo," je še dejal. Glavna "politična naloga" stranke pa bo po Hujevih besedah boj proti korupciji.

Kje so meje Kitajske?
Komunistična partija vodi državo, ki je leta 2010 postala drugo največje gospodarstvo na svetu ter se naglo spreminja v politično, gospodarsko in vojaško velesilo. Kitajsko vodstvo je ponosno na velik napredek, ki ga je država naredila v zadnjih desetletjih, in to vedno znova poudarja. Tako je dan pred obletnico med Pekingom in Šanghajem začel voziti nov superhitri vlak, ki bo 1.318 kilometrov dolgo progo prevozil v slabih petih urah - v pol manj časa kot običajni vlaki, odprli pa so tudi nov najdaljši čezmorski most na svetu.

Državo preplavil "rdeči val"
Kitajska se je dolgo pripravljala na okrogli jubilej in vse "rdeče propagande" po mestih ni bilo mogoče zgrešiti, poroča CNN. Številni televizijski in radijski programi kar tekmujejo, kdo bo prenašal več slavnostnih prireditev, ulice so prekrite s slogani, na mestnih trgih otroci prepevajo "rdeče pesmi" - pesmi, ki so bile priljubljene v času revolucije -, v kinodvoranah prikazujejo "rdeče filme".

Časopisi so bili polni spominov, ki so jih z novinarji delile "rdeče zvezde", turistični delavci pa so ponujali "rdeče oglede" - obiske domačih krajev nekdanjih voditeljev stranke. V Pekingu so tudi postavili ogromen simbol partije - kladivo in srp, iz rož pa oblikovali številko 90.

Priprave na praznovanje v kitajskih mestih si oglejte v spodnji galeriji.