Obvezno služenje vojaškega roka je Hrvaška ukinila 1. januarja 2008 in od takrat z reformami občutno zvišala število poklicnih vojakov. Na hrvaškem obrambnem ministrstvu zdaj ugotavljajo, da jih ni dovolj za zagotavljanje nacionalne varnosti.

Uvedbo rezervnih enot je predlagal predsednik države in vrhovni poveljnik hrvaške vojske Ivo Josipović, ki meni, da je obrambni sistem popolnoma razpadel pod oblastjo HDZ-ja.

Trenutno ima hrvaška vojska 16.000 profesionalnih vojakov, kmalu pa bodo njihovo število znižali za tisoč. Hrvaški časopis Večernji list navaja, da je Hrvaška jeseni leta 1991 mobilizirala 285.000 vojakov, s čimer je ustavila agresijo, to pa je bilo mogoče, ker so urjenje opravili še v nekdanji skupni državi.

Prenova vojaške rezerve se bo začela z vabili med 600 in 700 izbrancem na območju Osijeka in Dubrovnika. Na koncu nameravajo imeti 20.000 rezervistov. Minister za obrambo Ante Kotromanović predlaga oblikovanje šestih ali sedmih pehotnih polkov ter topniško-raketne, protizračne, inženirske in logistične bataljone ter bataljon za zveze.

Pogodbeni in mobilizacijski rezervisti
Prvi enoti naj bi bili oblikovani ob vzhodnih mejah, orožja za rezerviste pa imajo dovolj. Pripadniki rezervnih vojaških enot bodo razdeljeni na pogodbene in mobilizacijske rezerviste.

Pogodbe bodo sklenili s strokovnjaki, za katere obstaja potreba, a ni potrebno, da bi jih imeli v profesionalnih enotah. Gre za medicinsko osebje, kemijske in letalske inženirje ter podobne strokovnjake.

Ponovno oblikovanje rezervnih enot naj bi Hrvaški omogočilo odzivanje v primeru grožnje nacionalni varnosti in naravnih nesreč. Po poročanju Večernjega lista je Hrvaška z vstopom v Evropsko unijo tudi bolj izpostavljena begunski krizi.