"Proračun je tako slab, kot smo pričakovali," je dejal Eamon Gilmore, vodja opozicijske Delavske stranke. Gre za najbolj varčevalno usmerjen proračun v zgodovini Irske, ki zvišuje davke za dve milijardi evrov ter za šest milijard evrov znižuje socialne prispevke in minimalne plače.

Irci nasprtotujejo pomoči
Predlagani proračun v skladu z vladnim programom varčevalnih ukrepov, s katerimi naj bi Irska v štirih letih prihranila 15 milijard evro, je med predstavitvijo dejal irski finančni minister Brian Lenihan, ki je potrdil, da trenutni primanjkljaj znaša 19 milijard evrov. Okleščen proračun sta od Irske v zameno za posojilo v višini 85 milijard evrov zahtevala tudi EU in Mednarodni denarni sklad (IMF), ravno zaradi posledičnega zategovanja pasu pa so Irci izredno nezadovoljni, da je vlada v Dublinu sprejela pomoč. Proti varčevalnim ukrepom je v mrzlem vremenu pred parlamentom protestiralo več sto Ircev.

"Cilj privarčevati šest milijard evrov v enem letu je zahteven, vendar pa ponazarja resnost naših namenov," je ob predstavitvi predloga proračuna v spodnjem domu irskega parlamenta dejal Lenihan in poudaril, da se Irska takšnemu varčevanju ne more izogniti, če ne želi bankrotirati.

Letos rahla gospodarska rast
Vlada želi znižati primanjkljaj z letošnjih 32 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) na tri odstotke BDP v letu 2014. Finančna pomoč nam daje moč, da "povrnemo zaupanje na trgu, okrepimo finančni sektor ter pospešimo naše načrte za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in povratek gospodarstva k trajnostni rasti", je še dejal Lenihan, ki verjame, da lahko irsko gospodarstvo v tem letu kljub temu, da je država trenutno v "travmatičnem in skrb zbujajočem" položaju, zabeleži rahlo 0,3-odstotno rast.

Za leto 2011 je irski finančni minister napovedal gospodarsko rast v višini 1,7 odstotka, ki naj bi se v letu 2012 okrepila na 3,2 odstotka, leto kasneje pa znižala na tri odstotke, leta 2014 pa na 2,8 odstotka.

Bančniki jo bodo odnesli brez "kazni"
Leniham je branil odločitev vlade, da bo prizanesla največjim kreditorjem državnih bank, ki tako ne bodo imeli izgub zaradi svojih posojil. Irsko je v težave pahnilo sesutje zaupanja v irski bančni sisitem. Prvi finančnik Irske je dejal, da vlada ne more prelomiti svoje obljube bankam "v nasprotju z željami naših evropskih partnerjev in evropskih institucij". Pri gledanju skozi prste bančnikom naj bi vztrajali Evropska komisija in Evropska centralna banka (ECB), ne pa tudi IMF, ker se bojita, da bi nasprotno peljalo v bančno krizo po vsej Evropi. Z odločitvijo so najbolj nezadovoljni irski davkoplačevalci, ki bodo morali financirati reševanje irskih bank.