Španija je te dni v središču evropske pozornosti. Je država, ki predseduje Evropski uniji v enem težjih obdobij v njeni zgodovini, saj se spopada z gospodarsko krizo, poleg tega pa je tudi država, ki orje ledino z novostmi, ki jih je vpeljala Lizbonska pogodba. Tudi sama Španija se spopada s hudo krizo, ki je prinesla rekordno brezposelnost in številne ljudi pahnila na rob preživetja, poleg tega pa jim življenje greni še baskovska teroristična organizacija Eta. O težavah Španije in Evrope smo se pogovarjali s simpatično špansko veleposlanico v Ljubljani, Anunciado Fernández de Córdova y Alonso-Viguera, ki ji srce bije tudi za kulturo in je v Slovenijo prinesla nekaj španskega temperamenta.

1. januarja je Španija začela predsedovati Evropski uniji. Ste prva država, ki predseduje, potem ko je začela veljati Lizbonska pogodba. Kako bo nova pogodba vplivala na vaše delo in kaj so vaši cilji za teh šest mesecev?
To je že četrto špansko predsedovanje Evropski uniji, zadnje je bila v prvi polovici leta 2002. Tokrat je začelo, v primerjavi s prejšnjim predsedovanjem, veljati precej novosti. Prva je ta, da smo tokratno predsedovanje pripravili v sodelovanju z Belgijo in Madžarsko, saj skupaj predstavljamo trio predsedovanja, kar je tudi ena prvih novosti, ki jih je vpeljala Lizbonska pogodba. Gre za 18-mesečni program, špansko predsedovanje pa ima med januarjem in junijem določene prioritete, ki so seveda usklajene z Belgijo in Madžarsko. Špansko predsedstvo ima štiri zelo jasno postavljene prednostne naloge. Prva je izhod iz gospodarske krize, opomoči si od te krize. Čas, v katerem poteka naše predsedovanje, je čas krize, in to nas v evropskem prostoru najbolj zaposluje. Strategija za izhod iz krize je naloga, ki jo delimo tudi s slovensko vlado, želimo pa si, da bi dosegli trajnostno rast in da bi ohranili evropski socialni model, ki je tudi eden večjih uspehov Evropske unije. Druga prioriteta je evropsko državljanstvo. V Lizbonski pogodbi je zapisano, da mora biti Evropa zavezana svojim državljanom, zavedati se moramo, koliko je Evropejcev in kakšna prednost je, da se lahko predstavljamo kot Evropejci. Evropa je kulturna skupnost, je skupnost dejanj in je način, kako v svetu obstajati. Tretja prioriteta španskega predsedovanja je Evropa kot svetovni akter. Po svetu se vse bolj uveljavljajo države v razvoju, Kitajska, Indija, Brazilija, zato se morajo ZDA in Evropska unija potruditi, da bodo v tem globalnem svetu imele svojo besedo, in združen evropski glas bo veliko vplivnejši kot 27 glasov, ki bi vsak zase poskušal opozoriti nase. Zadnja naloga našega predsedovanja pa je zagnati vse spremembe, ki jih prinaša Lizbonska pogodba.

Z Lizbonsko pogodbo smo dobili tudi prvega predsednika in zunanjo ministrico Evropske unije, Hermana Van Rompuya in Catherine Ashton. Kakšna so vaša pričakovanja od njiju, glede na to, da gre za precej nepoznana politika? Kako bosta njuna položaja vplivala na vaše delo in kako se bo vaše delo spremenilo glede na prejšnja predsedovanja?
Mislim, da gre za izjemno pomembno spremembo in da je z oblikovanjem teh dveh pomembnih političnih položajev Evropa skušala rešiti to, kar je izpostavil Henry Kissinger, ko je dejal, da ko želi poklicati Evropo, ne ve, katero telefonsko številko mora zavrteti. Imenovanje gospoda Van Rompuya in gospe Ashton je bilo soglasno in doseči soglasje med 27 članicami ni lahko. Oba imata pred seboj zelo razburljivo in zahtevno nalogo, pri tem pa je špansko predsedstvo (kar sta večkrat poudarila tudi premier in minister za zunanje zadeve) zavezano stoodstotnemu sodelovanju z njima. V Španiji imamo veliko prednost, da smo Evropi zavezani vsi – tako vlada kot opozicija, evroskeptikov ni, saj nam je Evropska unija prinesla samo prednosti. Sodelovanje bo zelo tesno in teh šest mesecev bo predstavljalo zanimiv soobstoj, ko se bodo uveljavile vse institucionalne spremembe, ki jih prinaša Lizbonska pogodba. Špansko predsedstvo bo tako prehodno obdobje z najboljšim mogočim sodelovanjem. Nekaj srečanj je že bilo, 11. februarja pa je v Bruslju potekalo izredno zasedanje Evropskega sveta, ki ga je sklical gospod Von Rompuy. Seveda se ga je udeležil tudi premier Zapatero, a predsedoval mu je Von Rompuy. Mislim, da se je sodelovanje začelo dobro, in nestrpno pričakujem nadaljevanje.

Svetovna gospodarska kriza je prizadela tudi Španijo. Najbolj se vpliv krize kaže na brezposelnosti, ki je narasla na skoraj 20 odstotkov (brez dela je rekordnih 4 milijone ljudi), med mladimi je brezposelnost dosegla celo 40 odstotkov, kot vse kaže, pa se bo še povečevala. Kako namerava španska vlada rešiti to vse bolj pereče vprašanje?
To je zagotovo glavna skrb španske vlade. Dogajanje na domačem prizorišču je boleče, in tako ni presenetljivo, da je na predstavitvi španskega predsedovanja eden izmed evropskih poslancev vprašal: "Kako boste reševali Evropo, če imate najpomembnejše težave doma?" Sektor španskega gospodarstva, kjer se kriza najbolj pozna, je gradbeništvo, ki je zaposlovalo veliko ljudi. Kot veste, je španska vlada socialistična vlada, ki ji je reševanje težav delavcev glavna skrb. Razmere so težke, rešujemo jih in upamo, da bo gospodarsko okrevanje začelo kazati znake in da bo tako tudi na trgu dela.

Pa drugi ukrepi za boj proti gospodarski krizi? Koliko so bili uspešni, glede na to, da beremo, da je špansko gospodarstvo trenutno med najšibkejšimi v Evropi in da so napovedi za letos še slabše?
S tem se ne strinjam. Svetovna gospodarska kriza je nastala zaradi finančnega zloma. V tem je bilo delovanje španskih bank in njihova sposobnost, da so se tako dobro uprle krizi in poslovale odlično, za zgled. Je referenca. Španija ima zelo učinkovit bančni sistem, z uredbami, ki so veliko bolj stroge kot evropske, in zato deluje dobro. Upamo, da bo tako tudi v drugih gospodarskih sektorjih in po svetu. Ne pozabimo, da globalni svet ni samo ena država, kar se zgodi v eni državi, vpliva tudi na drugo. Tako je tudi kriza prizadela vse države, in upam in verjamem, da se bodo prvi znaki okrevanja, ki se kažejo, nadaljevali in da bo tudi Španija izšla iz krize.

Velik problem v Španiji predstavljajo priseljenci, saj je Španija druga država v Evropski uniji po številu priseljencev. Zapaterova vlada je v času krize, ki je močno prizadela tudi priseljence, spremenila migracijsko politiko in sprejela nekatere ukrepe – za 90 odstotkov je zmanjšala število delovnih vizumov in ponudila finančno pomoč imigrantom brez dela, da bi se vrnili v domovino, s katerimi se trudijo zmanjšati število priseljencev. Kaj bo vlada naredila s priseljenci, ki so še vedno v Španiji, a so ostali brez dela?
Migracijska politika je evropska, direktive migracijske politike so evropske. Španija predstavlja zunanjo mejo Evropske unije in zato boja proti priseljevanju ne določa Španija, ampak Evropa. Tu je zelo pomembna solidarnost, saj imigranti ne pridejo s severa, ampak z juga in Španija je ena od vstopnih držav. V času gospodarske rasti je bilo priseljevanje v Španijo množično, zdaj pa se trudimo, da bi priseljencem, predvsem tistim iz Latinske Amerike, omogočili, da se vrnejo v svoje države. Zastoj, ki ga doživlja Španija, je seveda prizadel tudi priseljence in zato je za nekatere, ki nimajo več službe in ne prejemajo denarja, bolje, da se vrnejo v svojo državo.

Premier Jose Luis Rodriguez Zapatero je tisti, ki je v svojem prvem mandatu začel pogajanja z baskovsko teroristično organizacijo Eta in jih nato po napadu na madridsko letališče Barajas tudi končal. Na kateri točki so pogajanja zdaj, kako močna je trenutno Eta in ali lahko resnično znova udari prav med španskim predsedovanjem Evropski uniji, kot so svarili mnogi?
Eta je organizacija, ki ima roke umazane s krvjo, saj so zakrivili ogromno napadov in so krivi za smrt številnih ljudi, in to je za Španijo zelo boleča tema. Vladni boj proti Eti je zelo jasen in natančen, v zadnjem času se lahko pohvalimo s številnimi aretacijami, tudi s pomočjo baskovske policije. A vedno, kadar pridemo blizu rešitve vprašanja Ete, ta na to odgovori z atentatom, kot je bil tudi tisti na letališču Barajas.

Ameriški predsednik Barack Obama je ob svoji izvolitvi obljubil, da bo v enem letu zaprl sporno oporišče Guantanamo na Kubi. Po enem letu zapor ostaja odprt, predvsem zato, ker se državam ni uspelo zediniti, kam bodo poslali zapornike. Da bo sprejela zapornike z Guantanama, je obljubila tudi španska vlada. Koliko bi jih sprejeli in kam bi jih namestili?
Nimamo nobene kvote, saj se bomo odločali za vsak primer posebej. Gre za vprašanje, ki se seveda tiče tudi Evrope, saj je oporišče v Guantanamu velika sramota. Razdelitev zapornikov iz Guantanama je vroča tema v mednarodni skupnosti, Španija pa je zelo zavzeta pri reševanju vprašanja terorizma. Pripravljeni smo sprejeti zapornike, a se bomo odločali po proučitvi vsakega primera posebej.

Katalonija je avtonomna od leta 1979, leta 2006 pa so napisali nov statut o avtonomiji, ki je že tri leta v presoji španskega ustavnega sodišča. Zakaj sodišče tako zavlačuje z odločitvijo, če je statut, ki vnaša nekatere spremembe in še večjo stopnjo avtonomije, v skladu z ustavo?
Sodna oblast je popolnoma neodvisna od izvršne veje oblasti in ne prejema nobenih navodil. Gre za politično občutljivo vprašanje, odločitev o skladnosti statuta z ustavo pa je popolnoma v njihovih rokah.

Ob vašem predsedovanju bo tudi Slovenija malce v znamenju Španije. Zdaj se predstavljata dva velika španska umetnika, Antoni Clave in Pablo Picasso, ali pripravljate še kakšne podobne dogodke?
Zelo sem ponosna, ko se sprehajam po Ljubljani in vidim plakate Picassa in Claveja. Gre za dva velika španska umetnika in sem zelo vesela, da se predstavljata tudi v Ljubljani. Mislim, da je glas kulture najglasnejši, kultura ne pozna meja, sporočilo, ki ga prinaša, pa je miroljubno in jasno. V ponedeljek, 15. februarja, bomo v Ljubljani gostili Paca de Lucia, odličnega velikega kitarista flamenka, ki je igral že po vsem svetu. Poleg tega bomo organizirali tudi gledališke predstave in fotografske razstave, predstavili pa bomo tudi latinskoameriški glas v Španiji. Povabila sem iberoameriškega generalnega sekretarja Enriqueja Iglesiasa, ki bo 15. februarja predaval na pravni fakulteti v Ljubljani. V času svojega predsedovanja Evropski uniji je ravno Slovenija organizirala vrh Evrope in Latinske Amerike v Limi in naslednji vrh bo letos maja v Madridu. Vse, kar počnemo, kar je tudi osnova kulturnih dogodkov pod mojim delovanjem, počnemo v sodelovanju s slovenskimi institucijami. Nič me ne veseli bolj, kot da vidim, da na vseh vabilih nastopamo skupaj, špansko veleposlaništvo in predstavniki slovenskih institucij.

Zdaj ste v Sloveniji nekaj več kot pol leta. Kako ocenjujete svoje delo in kako ocenjujete kakovost življenja v Sloveniji v primerjavi s Španijo?
Delo tukaj je zelo zanimivo. V Slovenijo sem prišla 15. maja in v mesecih, ki so sledili, sem morala spoznati ogromno ljudi, skušala sem se predstaviti čim več ljudem, pa tudi odgovornost ob predsedovanju Španije Evropski uniji mi predstavlja velik izziv. Tudi osebno mi je Slovenija zelo všeč, kar me še posebej navdušuje, je narava vaše države. Kar mi še posebej jemlje dah, pa je sneg, takšna količina snega je zame nekaj povsem novega in počutim se kot majhna deklica, presenečena nad vso belino.

Bomo zdaj, ko boste v Sloveniji preživeli toliko časa, kakšno od vaših knjig lahko prebrali tudi v slovenščini (veleposlanica je izdala že štiri knjige, Media luna, Las islas del tiempo, De algo incierto in La percepción inquietante, op. a.)?
To bi mi bilo v veliko veselje. Zelo sem vesela tudi, ker sem pred kratkim izvedela, da so mi podelili nagrado (veleposlanica je dobila nagrado Raras Avis de Ensayo y Memorabilia za svojo novo knjigo El vuelo de los días, op. a.). Obvestilo sem dobila pred dvema tednoma, ko smo organizirali srečanje veleposlanikov držav Evropske unije in držav kandidatk, kar je tradicija za predsedujoče države. Na srečanje sem povabila tudi premierja Boruta Pahorja, isto jutro pa so me poklicali in mi povedali, da sem dobila nagrado, tako da nisem vedela, zakaj mi srce bolj bije. Ta knjiga bo izšla v začetku marca. Pisanje zame predstavlja nujo za zdravo ravnotežje, je najbolj svobodno dejanje, in upam, da bom lahko pisala še naprej.

Brina Tomovič