Srbski in hrvaški predsednik - Boris Tadić in Ivo Josipović, ki sta se srečavala tako v Srbiji kot na Hrvaškem, sta najpomembnejše srečanje opravila novembra, ko je Tadić odšel v Vukovar in se poklonil žrtvam največjega srbskega zločina na Hrvaškem.

Hkrati s tem se je začelo pospešeno reševati vprašanje povratka pregnanih Srbov in Hrvatov, pa pokradenega premoženja. Medsebojne tožbe za genocid za zdaj državi še nista umaknili, čeprav sta predsednika nakazala možnost da se bo to zgodilo.

Tadić se je poklonil žrtvam v Srebrenici
Glede Bosne in Hercegovine tudi korak v pravo smer. Srbska skupščina je spomladi sprejela deklaracijo o obsodbi zločina v Srebrenici in tako izpolnila zahtevo Meddržavnega sodišča v Haagu, ki je odločalo o bosenski tožbi za genocid v Srbiji. Opozicija sicer deklaracije ni podprla - del zato, ker je premila in ker ne vsebuje besede genocid, del zato, ker ni združena z obsodbo zločinov nad Srbi. To resolucijo so v Beogradu sprejeli pozneje.

Srbski predsednik je ob 15. obletnici genocida drugič obiskal Srebrenico in dejal, da "Srbija ne bo prenehala iskati vojnih zločincev, posebej Ratka Mladića". Tadić je k spomeniku žrtvam položil venec in poudaril, da je 11. julij težek dan za družine vseh žrtev in tudi za vse ljudi z ozemlja nekdanje Jugoslavije. Dodal je, da se to poglavje zgodovine ne more zapreti, dokler ne bodo obsojeni vsi, ki so odgovorni za to dejanje. "Potem bomo lahko ponudili roko drug drugemu in nadaljevali življenje kot normalni ljudje, kot smo nekoč živeli," je še povedal.

Vztrajanje pri nepriznanju Kosova
Glede Kosova: "Nikoli ga ne bomo priznali …" To Beograd, ki ga pooseblja predsednik Tadić, ponavlja ves čas. Tudi po razsodbi Meddržavnega sodišča v Haagu, ki je menilo, da so kosovski Albanci imeli pravico do samoodločbe - torej do razglasitve neodvisnosti. Srbija je skušala kljub temu skozi Generalno skupščino spraviti resolucijo o nadaljevanju statusnih pogajanj s Kosovom, pa je v zadnjem trenutku razumela Unijo, da se bo njena pot proti Bruslju ustavila, če ne bo poslušna. Dogovor je - začeli se bodo pogovori. Ne o statusu, temveč o tehničnih vprašanjih, ki naj bi uredili življenje kosovskih Srbov.

Marty razburil srbsko javnost
Zadnja od zadev, ki je razburila predvsem srbsko javnost, je poročilo Dicka Martyja, poročevalca Sveta Evrope, ki ugotavlja, da je imela nekdanja glavna haaška tožilka Carla del Ponte prav, ko je trdila, da je leta 1999 in 2000 na severu Albanije obstajala trgovina z organi. Te naj bi pripadniki Osvobodilne vojske Kosova, ki je bila po Martyjevem poročilu kriminalna organizacija, odvzeli ugrabljenim Srbom in drugim drugače mislečim. Čeprav se kot vodja te združbe omenja kosovski premier Hashim Thaci, ki je bil 12. decembra znova izvoljen, je Beograd za zdaj previden. Dokler ni dokazano, da je kriv, se je predsednik Tadić z njim pripravljen pogovarjati. Podrobno preiskavo zahtevajo vsi - Thaci, ki trdi, da je nedolžen, Beograd in mednarodna skupnost.

Srbska klofuta Sloveniji
Zunanjepolitično klofuto pa je Srbija dala Sloveniji, ko se predsednik Tadić ni želel udeležiti brdske konference o Zahodnem Balkanu, ki sta jo priredila premierja Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor, ker ni želel sedeti za isto mizo s kosovskim premierjem. Vseeno pa je letos že na Ptuju zaživel nov dialog med Srbijo, Hrvaško in Slovenijo. Projekt SHS-a, kot so ga imenovali srbski novinarji, je, recimo, skupna železnica.