Arabska pomlad je odnesla dolgoletnega libijskega voditelja Moamerja Gadafija, ameriškim obveščevalcem pa je skoraj 10 let po 11. septembru le uspelo izslediti Osamo bin Ladna.
Umrla sta tudi nekdanji premier SFRJ-ja Ante Marković in nekdanji češki predsednik Vaclav Havel.

- Iranski princ Ali Reza Pahlavi (28. april 1966-4. januar 2011)
V Bostonu si je življenje vzel Ali Reza Pahlavi, mlajši sin zadnjega iranskega šaha Mohameda. 44-letni princ se je dolgo boril z depresijo in naj bi trpel zaradi vseh težav, v katerih se je znašla njegova domovina, pa tudi zaradi očetove in sestrine smrti.

- Ameriški diplomat Warren Christopher (27. oktober 1925–18. marec 2011)
V Los Angelesu je umrl nekdanji ameriški zunanji minister Warren Christopher, ki je igral ključno vlogo v mirovnih pogajanjih med vojno v nekdanji Jugoslaviji in v pogovorih med Izraelom in Palestinci. 85-letni Christopher je umrl zaradi raka. Christopher je bil minister v Clintonovi administraciji, pomembno vlogo je igral predvsem v pogajanjih med Izraelom in Palestinci. Sodeloval je tudi v mirovnih pogajanjih med vojno v nekdanji Jugoslaviji in pri sklenitvi daytonskega sporazuma, ki je 21. novembra 1995 končal vojno.
- Indijski duhovni voditelj Satja Saj Baba (23. november 1926–24. april 2011)
V 85. letu starosti je po daljši bolezni umrl eden najbolj priljubljenih indijskih duhovnih voditeljev Satja Saj Baba. Njegova smrt je povzročila veliko žalost med več milijonov njegovih privržencev po vsem svetu, kjer so skupnosti Saja Babe navzoče v 114 državah. Pripisovali so mu nadnaravne sposobnosti, med drugim ozdravitve ljudi, spominjanja preteklih življenj in materializiranja predmetov iz zraka. Saj Baba je trdil, da je reinkarnacija svetnika Saja Babe iz Širdija, ki je umrl leta 1918.

- Vodja Al Kaide Osama bin Laden (10. marec 1957–2. maj 2011)
Ameriške sile so skoraj 10 let po terorističnih napadih na ZDA ubile vodjo teroristične mreže Al Kaida Osamo bin Ladna, ki se je skrival v Pakistanu. Bin Laden je bil ubit v dolgo načrtovani vojaški operaciji v Abottabadu nedaleč od Islamabada. Pripadniki ameriških posebnih enot so ga ubili s strelom v glavo in njegovo truplo odpeljali s helikopterjem, nato pa so ga pokopali na neznani lokaciji na morju. Akcijo sta iz Bele hiše v živo spremljala ameriški predsednik Barack Obama in krog njegovih najožjih sodelavcev. Takoj po smrti so se pojavile teorije zarot, ki so jih kmalu zamenjala ugibanja, kdo bo po bin Ladnovi smrti prevzel vodenje Al Kaide.

- Ameriški zagovornik evtanazije Jack Kevorkian (26. maj 1928–3. junij 2011)
Razvpiti patolog, znan pod vzdevkom "doktor Smrt", ki je pomagal umreti več kot 130 ljudem, je umrl v Michiganu v 84. letu starosti. Leta 1999 so Kevorkiana zaradi umora z zastrupitvijo neozdravljivo bolnega pacienta zaprli, leta 2007 pa so ga pogojno izpustili. Večkrat je poudaril, da "umiranje ni zločin" in da ne čuti nikakršnega obžalovanja zaradi pomoči pri samomorih.
- Ameriški diplomat Lawrence Eagleburger (1. avgust 1930–4. junij 2011)
V Virginii je v 81. letu starosti umrl nekdanji ameriški državni sekretar, republikanec Lawrence Eagleburger. Sprva je delal v Nixonovi administraciji, nato pa je v času Carterja opravljal mesto ameriškega veleposlanika v Jugoslaviji. Med razpadom Jugoslavije je kot ameriški svetovalec za jugoslovanske zadeve odigral eno ključnih vlog, a številni so ga videli kot prosrbsko usmerjenega, ko je zanikal, da bi srbske paravojaške enote in jugoslovanska vojska na Hrvaškem zagrešile zločine.

- Otto von Habsburg (20. november 1912–4. julij 2011)
Na Bavarskem je v starosti 98 let umrl najstarejši sin zadnjega avstro-ogrskega vladarja, nekdanji evropski poslanec Otto von Habsburg. Bil je nasprotnik nacizma in Hitlerjeve priključitve Avstrije, Hitler pa ga je videl kot grožnjo svojim načrtom. Zato je zbežal v ZDA, od koder se je vrnil po koncu druge svetovne vojne in se nato posvetil združevanju Evrope. Sodeloval je pri ustanavljanju Panevropske unije in bil njen predsednik od leta 1973 do leta 2004.

- Nekdanja prva dama ZDA Betty Ford (8. april 1918–8. julij 2011)
V 93. letu starosti je v Palm Springsu umrla nekdanja prva dama ZDA Betty Ford, ki je ustanovila svetovno znano kliniko za zdravljenje odvisnosti. Žena nekdanjega republikanskega predsednika Geralda Forda, ki je dobila bitko z rakom na dojkah in z odvisnostjo od alkohola in tablet, je bila glasna zagovornica pravic žensk, predvsem pravice do splava, svojega moža je pozivala, naj na odgovorne položaje imenuje več žensk, povsem odkrito pa je govorila tudi o svoji odvisnosti.

- Steve Jobs, ustanovitelj Appla (24. februar 1955-5. oktober 2011)
V starosti 56 let je zaradi raka trebušne slinavke, s katerim se je boril od leta 2004, umrl ustanovitelj in dolgoletni direktor računalniškega giganta Apple, Steve Jobs. Iz Appla so sporočili, da je bil svet zaradi Jobsa boljši, nato pa v obtok poslali Applov najnovejši izdelek, iPhone 4S. Karizmatičnemu marketinškemu geniju se je ob smrti poklonil tako rekoč ves svet - družabna omrežja so bila polna izrazov žalosti, ljudje pa so pred Applovimi trgovinami puščali pisma, cvetje in jabolka.

- Libijski voditelj Moamer Gadafi (7. junij 1942–20. oktober 2011)
Po sedmih mesecih ljudske vstaje v Libiji so uporniki 20. oktobra v njegovem rodnem mestu Sirti prijeli in v spopadu (okoliščine ostajajo sporne in nepopolnoma nepojasnjene) ubili 69-letnega Moamerja Gadafija. Gadafi se je rodil 7. junija 1942 v beduinski družini v bližini Sirte. Čeprav ni imel nobenega uradnega naziva ali funkcije, je od vojaškega udara 1. septembra 1969, ko je kot 27-letni stotnik na čelu skupine vojaških častnikov s prestola vrgel kralja Idrisa, ko je bil ta na zdravljenju v Turčiji, dejansko vodil državo. Do strmoglavljenja je bil Gadafi državni voditelj z najdaljšim stažem na svetu. Pred dvema tednoma je glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) dejal, da bi bila Gadafijeva smrt v rokah upornikov lahko označena za vojni zločin.

- Savdski prestolonaslednik princ Sultan bin Abdul Aziz (1930–22. oktober 2011)
V ZDA, kjer se je zdravil za rakom, je v 87. letu starosti umrl savdski prestolonaslednik, kraljev polbrat, princ Sultan bin Abdul Aziz. Bil je minister za obrambo in letalstvo.

- Nekdanji premier SFRJ-ja Ante Marković (25. november 1924–28. november 2011)
V 88. letu starosti je umrl Ante Marković, zadnji predsednik vlade Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki je bil znan po svojih gospodarskih ukrepih. Marković je leta 1986 postal predsednik predsedstva takratne Socialistične republike Hrvaške, tri leta pozneje pa predsednik Zveznega izvršnega sveta SFRJ-ja. Predstavil je nov, velikopotezen program gospodarskih reform. Ukrepi so bili takrat uspešni, rezultat pa umirjanje inflacije in hitro, a kratkotrajno izboljšanje življenjske ravni. Zaradi reform je Marković takrat postal eden izmed najbolj priljubljenih politikov v jugoslovanski zgodovini, bil pa je tudi eden prvih prozahodno usmerjenih politikov, ki niso skrivali teženj po političnih spremembah.

- Severnokorejski voditelj Kim Džong Il (16. februar 1941–17. december 2011)
Po 17 letih na oblasti je na vlaku med obiskom države umrl 69-letni severnokorejski voditelj Kim Džong Il – medicinski razlog je srčna kap, medtem ko je severnokorejska državna televizija sporočila, da je "umrl zaradi telesne in duševne izčrpanosti, potem ko je vse svoje življenje posvetil ljudstvu". Po Kimovi smrti je državo zajela velika žalost. Kima bo nasledil njegov tretji sin Kim Džong Un.
- Nekdanji češki predsednik Vaclav Havel (5. oktober 1936–18. december 2011)
V 76. letu starosti je po dolgotrajnem boju z rakom umrl nekdanji češki predsednik in dramatik Vaclav Havel. Havel je bil predsednik Češke od leta 1993 do 2003. Bil je zadnji predsednik nekdanje Češkoslovaške in prvi predsednik Češke po razpadu skupne države. Leta 1989 je bil Havel na čelu žametne revolucije, ki je odnesla komunistični režim in v nekdanji sovjetski satelit prinesla demokracijo. Havlu v slovo so se poklonili številni domači in tuji državniki, tudi slovenski.