Ob prvih zimskih olimpijskih igrah v Rusiji, ki jih ena izmed svetovnih velesil gosti v Sočiju, se zlasti še v anglosaškem svetu pred začetkom športnega spektakla veliko pozornosti posveča (ne)varnostni. Ali so igre na Severnem Kavkazu res recept za športni armagedon, zaradi česar morajo v Črnem morju patruljirati ameriške križarke, zunanje ministrstvo v Washingtonu pa športne navdušence od obiska Sočija odvrača s svarili pred eksplozivom v zobni kremi?

Številni varnostni analitiki "strašijo" z naslovnic svetovnih medijev in modrujejo, da bo Doku Umarov uresničil grožnje in spremenil Soči v teroristični spektakel, primerljiv z napadom 11. septembra 2001. Resna grožnja brez dvoma obstaja, kar sta dokazala krvava teroristična napada za novo leto v Volgogradu, a po drugi strani je tudi res, da so olimpijske igre po krvavi budnici v Münchnu 1972 ob silnih varnostnih operacijah postale žrtev terorizma samo še enkrat - leta 1996 v Atlanti v ZDA.

V kolektivnem spominu je München 1972 sinonim za največjo nasilno dejanje v senci olimpijskih krogov, pri čemer je pa je neupravičeno spregledano nasilje še veliko večjega obsega samo štiri leta pred tem.

POKOL V TLATELOLCU
Revolucionarno leto 1968 je dodobra pretreslo svet in ravno takrat so olimpijske igre prvič potekale v eni izmed držav v razvoju. Ponosen gostitelj poletnih iger je bil Ciudad de Mexico, kjer pa je vrelo. Izbolikovalo se je močno študentsko gibanje, ki je zasedalo šole in univerze ter s tem postalo žrtev nasilnih varnostnih sil, ki so vzdrževale dejansko enostrankarsko vladavino stranke PRI v Mehiki.

Po mesecih protestov in nasilja ob policijskem zavzemanju univerz je prišel oktober, mesec olimpijskih iger v glavnem mestu Mehike. Na Trgu treh kultur v Tlatelolcu se je 2. oktobra zbralo na desettisoče študentov in dijakov ter skandirali "Ne želimo olimpijskih iger, želimo revolucijo". Policija in vojska sta kopičila sile in oborožitev ter se pripravljale udejanjiti napoved predsednika Gustavo Diaz Ordaz, da je konec vseh demonstracij v državi.

Ob šestih popoldne so bile izstreljene signalne rakete iz helikopterja, ki je krožil nad revolucionarnimi protestniki, in to je bil signal za več kot pet tisoč vojakov in 200 oklepnih vozil, da izpraznijo Tlatelolco. Začelo se je streljanje in popoln kaos: solzivec, smodnik in kri v ozračju olimpijskega mesta.

Vlada je z diktatorskimi ukrepi zatrla vsako neodvisno poročanje, za "incident" pa okrivila protestnike. Po uradnih podatkih je tako umrlo 42 ljudi, medtem ko je krovni nacionalni svet za stavko (CNH) že takoj poročal o več kot sto mrtvih. Sodelujoči v protestih zatrjujejo, da je umrlo od 300 do 400 ljudi. Resnica o pokolu v Tlatelolcu je bila javna skrivnost kar 34 let. Šele po letu 2001 so se začele uradne preiskave, ki pa so obrodile malo sadov glede obtožb, zato pa je potrdila temno skrivnost: ostrostrelci iz vrst predsedniške garde so streljali na pripadnike vojske in s tem izzvali krvavo nasilje.

Deset dni zatem je svet slavil odprtje iger v Ciudad de Mexicu, prestolnici prve države v razvoju, ki si je lahko privoščila takšno razkošje.

Večini spornih olimpijskih spominov na mehiške poletne igre se sicer veže na protest in črno pest temnopoltih šprinterjev Tommieja Smitha in Johna Carlosa, ki sta opozorila na drugorazrednost Afroameričanov. Marsikdo se spominja tudi potrtega pogleda češke telovadke Vere Česlavske ob izvajanju himne Sovjetske zveze, ki je malo predtem okupirala Češkoslovaško. A redki protesti športnikov in bojkoti držav so zbledeli ob dogodkih v Münchnu 1972.

ČRNI SEPTEMBER
Palestinci so se po šestdnevni vojni 1967 postali razseljeni po vseh Bližnjem vzhodu. Ob dinamiki hladne vojne pa postali žrtve tudi lastnih "bratov" Arabcev. V Jordaniji so jih s krvavo kampanjo pregnali iz države. Voditelj Fataha Jaser Arafat se je odločil, da palestinski boj prenese pred oči vsega sveta - cilj olimpijske igre. Organizacija Črni september je napadla 5. septembra, pri čemer so v olimpijsko vas vdrli preoblečeni v športnike, ki so ponočevali.

Zavzeli so stanovanja izraelskih olimpijcev in pri tem ubili dva človeka, nato pa se je ugrabiteljska drama, ki se je končala z pokolom na letališču Fürstenfeldbruck. Ob ponesrečenem reševanju nemških varnostnih sil je bilo ubitih 11 izraelskih športnikov in trenerjev, zahodnonemški policist in pet palestinskih ugrabiteljev.

BOMBNA KAMPANJA ETE
Pred poletnimi igrami v Barceloni 1992 je baskovska teroristična organizacija ETA izvedla celo vrsto manjših bombnih napadov po Španiji in grozila z bombami med samimi igrami. Julija je nepričakovano sledila enostranska razglasitev premirja, ki naj bi jo španska vlada dosegla s tajnimi pogajanji.

EKSPLOZIJA V OLIMPIJSKEM PARKU
ZDA so ponosno gostile olimpijske igre ob njeni stoletnici, in to v Atlanti, kjer domuje največji pokrovitelj iger. 27. julija so med koncertom v Stoletnem olimpijskem parku v Atlanti odjeknile eksplozije. V smetnjaku je varnostnik Richard Jewell odkril cevne bombe in še pred eksplozijo mu je uspelo izprazniti neposredno območje nevarnosti. Razneslo je tri doma izdelane bombe, umrla sta dva človeka, 111 jih je bilo ranjenih. Ameriške oblasti so bile zmedene in ob medijski gonji je postal prvi osumljenec ravno varnostnik Jewell, ki je preprečil več deset mrtvih. Na koncu se je izkazalo, da je kriv domači terorist Eric Robert Rudolph, ki je napovedal vojno zveznim oblastem in je želel z napadom izsiliti prekinitev iger. Rudolph je bil obsojen na štirikratno dosmrtno zaporno kazen.
PSIHIČNI BOLNIK NAPADEL Z NOŽEM
Ob Salt Lake Cityju 2002 in Sočiju 2014 po obsežnih varnostnih ukrepih vsekakor izstopa Peking 2008, kjer se je Kitajska še zlasti bala terorističnih napadov muslimanskih Ujgurov, ki so samo nekaj dni pred olimpijskimi igrami v domači pokrajini Sinkjang na skrajnem zahodu Kitajske v eksploziji avtobusa ubili 18 ljudi.

Ob popolnem nadzoru totalitarne države so se igre v Pekingu odvile kot po scenariju, celotno podobo pa je pokvaril le napad blazneža dan po začetku iger. Ob ogledu ene osrednjih mestnih znamenitosti Stolpa bobnov je duševni bolnik z nožem napadel ameriške turiste in pri tem ubil tasta Hugha McCutcheona, ameriškega odbojkarskega trenerja.