Njegov protikandidat Milan Bandić je dobil 39,71 odstotka glasov. Hrvaška volilna komisija je do 23.30 ure preštela glasove s 99,62 odstotka volišč.

Vzporedne volitve, ki so zaobjele približno 10.000 volivcev in so bile objavljene takoj po zaprtju volišč, so pokazale, da je Josipović dobil 64,6 odstotka glasov, Bandić pa 35,4 odstotka glasov volivcev. Raziskave niso izvedli na voliščih v BiH-u, kjer je do 16. ure glasovalo 28 odstotkov hrvaških volivcev. V prvem krogu volitev je med Hrvati v BiH-u največ glasov osvojil Bandić.

Vodja Josipovićeve predvolilne kampanje Mirando Mrsić je po objavi rezultatov dejal, da so te pokazale določeno smernico, in opozoril, da je kljub veliki prednosti treba še počakati na končne izide. Dejal je, da se bodo izidi verjetno spreminjali, a da je jasno, "da so državljani izbrali evropsko in sodobno Hrvaško, ne pa tisto državo, ki se je ne želimo spominjati".

"Ni razloga za nezadovoljstvo"
V Bandićevem volilnem štabu poudarjajo, da izidi vzporednih volitev ne vključujejo diaspore ter da bo slika drugačna, ko bodo izidi popolni. Vodja štaba Duško Ljuština je dejal, da ni razloga za žalost ali nezadovoljstvo, ker je Bandić kot prvi neodvisni kandidat dosegel drugi krog hrvaških predsedniških volitev.

Rezultati vzporednih volitev potrjujejo javnomnenjske raziskave, ki so prednost dajale kandidatu največje opozicijske Socialdemokratske stranke (SDP). Po zadnjih raziskavah naj bi imel Josipović med 10 in 17 odstotkov prednosti pred zagrebškim županom.

Pretep članov volilnega odbora
Do 16. ure je glasovalo 37,99 odstotka oziroma 1,48 milijona volivcev, kar je za okoli štiri odstotke več kot pred dvema tednoma. Največ ljudi je glasovalo v Čakovcu (47,46 odstotka), najmanj pa v Vukovarju (23,48 odstotka). Z volišč ne poročajo o nepravilnostih, na volišču blizu Dugopolja pa se je zgodil nenavaden incident; med dvema članoma volilnega odbora se je vnel pretep. Oba so privedli na policijsko postajo, pri enem izmed njiju pa izmerili dva promila alkohola v krvi.

Volišča so se odprla ob 7. uri, okoli 4,5 milijona volilnih upravičencev pa je svoj glas lahko oddalo do 19. ure. V domovini je odprtih 6.550 volišč, hrvaški državljani pa so lahko volili tudi na 313 voliščih v tujini, največ jih je v Bosni in Hercegovini.

Kot dan in noč
52-letni levosredinski Josipović, profesor na pravni fakulteti in glasbeni akademiji, ki izhaja iz precej premožne družine, velja za bolj umirjenega kandidata, vendar pa mu nekateri očitajo pomanjkanje karizme. Z desnosredinskim Bandićem bi si bila težko bolj različna. Bandić se predstavlja kot ljudski kandidat, na svojo stran pa je pridobil tudi podporo Rimskokatoliške cerkve in vojnih veteranov. Zanašal se je tudi na glasove iz BiH-a, ki bi lahko, če bi večina prišla na volišča, prispevali do pet odstotkov glasov.

V prvem krogu volitev, ki je potekal v prazničnem času 27. decembra, je bil Josipović zanesljivi zmagovalec, saj je prejel 32,4 odstotka oz. 640.395 glasov. Za drugo mesto se je bil trd boj med več kandidati, v drugi krog pa se je nato z nekaj manj kot 14,9 odstotka glasov oz. 292.844 glasov volivcev uspelo prebiti Bandiću. Prvi krog je sicer zaznamovala izjemno nizka volilna udeležba, ki je bila le 44-odstotna, kar je bilo okoli 15 odstotkov manj od napovedi.

Padali nizki udarci
Napovedi, da se bo medla in dolgočasna kampanja iz prvega kroga ponovila tudi v drugem, pa se niso uresničile, saj Josipović in Bandić nista skoparila z obtožbami in s pripisovanjem afer ter si grozila s kazenskim pregonom. Drug drugega sta obtoževala, da ideološko delita Hrvaško, čeprav oba izhajata iz iste stranke. Iskre so se kresale tudi glede arbitražnega sporazuma s Slovenijo. Bandić sporazum podpira, a le če to za Hrvaško ne bi pomenilo odrekanja od "centimetra vode ali kopnega" - v nasprotnem primeru si bo prizadeval za referendum, Josipović pa ga je opozoril, da bo odločitev arbitrov dokončna, čeprav je sam kot poslanec v saboru nasprotoval ratifikaciji arbitražnega sporazuma.

Nekaj razburjenja in dinamike je v kampanjo vnesel tudi nekdanji premier Ivo Sanader, ki se je oglasil "pet pred dvanajsto" in napovedal svojo vrnitev v dejavno politično življenje, s tem pa "vrgel kost" kandidatoma, ki sta se obtoževala sodelovanja z njim. Usklajena pa sta bila pri približevanju Hrvaške Evropski uniji, saj si oba želita, da bi postala članica leta 2011 ali 2012, napovedala pa sta tudi boj proti korupciji.

Mesić se ne misli še posloviti
Novi hrvaški predsednik bo imel petletni mandat, na Pantovčaku pa bo zamenjal Stipeta Mesića. Po ustavi ima predsednik omejene pristojnosti pri vprašanjih zunanje politike, obrambe in obveščevalnih služb, pri gospodarskih in zakonodajnih vprašanjih pa nima veliko vpliva. Mesić je sicer napovedal, da bo ostal v političnem življenju. "Nekateri menijo, da se bo vključil v strankarsko dogajanje na Hrvaškem, občasno pa se tudi namiguje na to, da naj bi ga zanimala kakšna mednarodna služba na območju," je v nedavnem pogovoru za MMC dejala Gabrijela Galić, predsednica sindikata hrvaških novinarjev.