Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je s svojim govorom na 65. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov, ko je dejal, da so teroristične napade na ZDA 11. septembra 2001 zakrivile ZDA same, da bi rešile propadajoče ameriško gospodarstvo in da je bil to del ameriške zarote, da bi zaščitili Izrael, razburil številne ameriške in druge delegate, ki so protestno zapustili zasedanje. Protestnemu odhodu ameriških delegatov so se pridružili predstavniki 32 drugih narodov - vseh držav EU-ja, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije in Kostarike.

Obama globoko prizadet zaradi govora
Predsednik Obama je v ekskluzivnem intervjuju za BBC Persian povedal, da je neopravičljivo, da je imel Ahmadinedžad tak govor prav v New Yorku, kjer so umrle žrtve napadov 11. septembra. "Govor je bil žaljiv. Bil je sovražen. In še posebej zato, ker je svoje opazke izrekel na Manhattnu, nedaleč stran od točke nič, kjer so številne družine izgubile svoje najdražje. Ljudje vseh veroizpovedi in vseh narodnosti napade vidijo kot tragedijo generacije. Da je Ahmadinedžad izrekel te besede, je nedopustno," je bil oster Obama.

Čeprav je obsodil Ahmadinedžadov govor, pa je Obama potrdil zavezo ameriške administracije za zbližanje z iranskim ljudstvom, ki se je na napade 11. septembra odzvalo povsem drugače. "Številni ljudje so prižigali sveče, v Iranu so izrazili sočutje. To samo kaže na razliko, kako funkcionira in razmišlja o tovrstnih zadevah iransko vodstvo in režim, ter kako večina Irancev, ki so spoštljivi," je še dodal Obama.

Ahmadinedžad napadal ZDA in Izrael
Ahmadinedžad je zbrane voditelje v Generalni skupščini nagovoril prvi dan enotedenskega diplomatskega maratona v New Yorku. ZDA so njegovo opazko nemudoma obsodile kot "odvratno" in "zmedeno", a Ahmadinedžada protest ni omajal, saj je nadaljeval svoj napad na sionizem in Izrael. Po poročanju medijev je bil govor iranskega predsednika delno politični protest, delno pridiga, predvsem pa široka predstavitev njegovega značilnega pogleda na svet.

Iranski voditelj je povedal tudi, da bo prihodnje leto gostil konferenco o terorizmu in da bi moralo biti leto 2011 leto jedrske razorožitve. Ob tem je še enkrat zanikal, da si Iran prizadeva zgraditi jedrsko orožje, češ da "nekatere članice Varnostnega sveta Združenih narodov enačijo jedrsko energijo z jedrskimi bombami". Dodal je tudi, da se Teheran ne bo pokoril "nepotrebnemu pritisku ZN-ovega psa čuvaja", Mednarodne agencije za jedrsko energijo.

Ameriški predsednik opravičeval sankcije proti Iranu
Obama je v 23-minutnem intervjuju branil mednarodne sankcije proti Iranu, tudi nove ukrepe, ki so jih Združeni narodi potrdili letos. "Ne gre za to, da bi si želeli kaznovati Iran," je povedal Obama in dodal: "Gre za probleme iranske vlade, ki s tem, ko izolira državo, vztrajno izdaja interese svojega ljudstva". Ob tem je izpostavil tudi dejstvo, da sankcije proti Iranu podpirata tudi Kitajska in Rusija.

"Večina sankcij je namenjena režimu, njegovi vojski. Ob tem upamo, da bo iranska vlada zmogla dovolj refleksije, da bodo sami sebi rekli, da to ni najboljši način za iransko ljudstvo in za Iran," je sklenil Obama.