Avstrijski kancler Wolgang Schüssel je pogodbo označil za edinstveno srečen dogodek za državo. Predsednik Heinz Fischer je poudaril zavezanost Avstrije Evropi in se hkrati zahvalil zavezniškim silam za osvoboditev Avstrije.

Zunanja ministrica Ursula Plassnik pa je dejala, da je leta 1955 v Avstrijo vlagal svet, zdaj pa tudi sama pomaga drugim.

Slovesnosti se je udeležilo tudi nekaj protestnikov, ki so s simboličnimi dvojezičnimi tablami udeležence opozarjali, da pomemben del pogodbe, ki ureja manjšinske zadeve, ni izpolnjen.

Udeležba glavnih podpisnic
Na osrednji slovesnosti so bili, tako kot pred 50 leti, prisotni predstavniki vseh glavnih podpisnic: ZDA, Rusije, Velike Britanije in Francije. Francijo in Rusijo sta zastopala zunanja ministra obeh držav, Michel Barnier in Sergej Lavrov, Veliko Britanijo pa novi minister za evropske zadeve Douglas Alexander.

Ameriško zunanjo ministrico je nadomeščal nekdanji republikanski senator in vodja ameriške delegacije pri komisiji ZN-a za človekove pravice Rudy Boschwitz. Na povabilo avstrijske zunanje ministrice Ursule Plassnik so se zbrali na dunajskem dvorcu Belvedere, kjer so pogodbo pred 50 leti tudi podpisali.

Deset let po koncu 2. svetovne vojne je bila Avstriji z ADP-jem povrnjena polna suverenost. S pogodbo je bil ukinjen zavezniški nadzor, prepovedana je bila ponovna priključitev Nemčiji ter posebej podrobno določena zaščita slovenske in hrvaške manjšine.

Pogodba, pomembna za Slovenijo
Pogodba je pomembna tudi za Slovenijo, saj med drugim določa skupno državno mejo in odškodninska vprašanja. Avstrijo zavezuje k enakopravni obravnavi vseh prebivalcev z avstrijskim državljanstvom. Njen 7. člen je temeljno določilo, iz katerega izhaja celovita zaščita slovenske manjšine v Avstriji.

Avstrijskim državljanom slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem zagotavlja iste pravice pod enakimi pogoji kot drugim avstrijskim državljanom. Zaradi teh elementov je v skladu z njenim 37. členom k pogodbi leta 1955 pristopil tudi nekdanji SFRJ.

Avstrijski pravniki menijo, da je Slovenija naslednica Jugoslavije, ni pa avtomatično povsod njena pravna naslednica. Dunaj si razlaga, da gre pri ADP-ju za številčno omejeno pogodbo, ki nima avtomatičnega nasledstva, ker so bile pridružene članice pri tej pogodbi tedaj članice Združenih narodov in so bile v protihitlerjevski koaliciji. To so bili po besedah avstrijskega veleposlanika v Sloveniji Valentina Inzka pogoji za pridruženo članstvo pri ADP-ju, ki jih Slovenija ne izpolnjuje, saj takrat ni bila članica ZN-a.