Z oblasti so izrinili socialiste dosedanjega premierja Joseja Socratesa, čigar vlada je zaradi že četrtega svežnja varčevalnih ukrepov padla marca. Socrates je že priznal poraz in napovedal umik z vrha stranke.

Socialdemokrati so zbrali med 38 in 42,5 odstotka glasov, socialisti pa med 24 in 29 odstotkov. Socialdemokrati Pedra Passosa Coelha , ki bo na premierskem stolčku najverjetneje nasledil Socratesa, so si glede na vzporedne volitve v 230-članskem parlamentu zagotovili od 102 do 121 sedežev. V koalicijo bodo po napovedih verjetno povabili konservativno stranko CDS-PP, ki je osvojila od 11 do 14 odstotkov glasov oz. od 12 do 28 sedežev. Skupaj bi stranki v parlamentu imeli večino.

Na zmago socialdemokratov kažejo tudi prvi delni izidi predčasnih volitev. Socialdemokrati so po preštetih glasovnicah v 80 odstotkih volilnih okrožij zbrali kar 40,6 odstotka glasov, socialisti pa 28,5 odstotka. Volilna udeležba je bila glede na vzporedne volitve okoli 60-odstotna.
"Ta poraz je povsem moj in zanj želim prevzeti vso odgovornost," je v nagovoru podpornikom v Lizboni dejal Socrates in dodal, da želi dati socialistični stranki "prostor za razpravo o njeni prihodnosti in izbiro novega vodstva".

Predčasne volitve so na Portugalskem razpisali, potem ko je marca zaradi že četrtega paketa varčevalnih ukrepov padla vlada premiera Socratesa. Le nekaj tednov kasneje je država zaprosila za pomoč EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v višini 78 milijard evrov. Država je morala v zameno za pomoč pristati na nove varčevalne ukrepe in gospodarske reforme. Program so podprle vse stranke z izjemo skrajne levice.

Med drugim mora Lizbona do konca leta proračunski primanjkljaj z lanskih 9,1 odstotka bruto domačega proizvoda znižati na 5,9 odstotka BDP, leta 2013 pa mora biti primanjkljaj nižji od maastrichtske meje treh odstotkov. Čakajo jo tudi reforme, s katerimi naj bi izboljšali konkurenčnost portugalskega gospodarstva, ki naj bi se spet skrčilo za po dva odstotka. Poleg tega bo morala Portugalska pospešiti program privatizacije državnih podjetij, začenši s prodajo letalske družbe TAP.
Portugalci po poti Grkov?
Spričo slabih spominov na preteklo pomoč IMF-a si je Portugalska do zadnjega prizadevala, da bi se iz težav rešila sama. Socrates trdi, da je naredil vse, da Lizbona finančne pomoči iz tujine ne bi potrebovala, vendar so to preprečili socialdemokrati, ki so zavrnili njegov predlog varčevalnih ukrepov. Socialdemokrati pa po drugi strani opozarjajo, da je dosedanja vlada Portugalsko pripeljala na rob bankrota. Coelho trdi, da bi bila država pod vnovičnim vodstvom Socratesa že čez pol leta v istem položaju kot Grčija, ki se ji kljub pomoči ne uspe izkopati iz težav.

Dosedanja vlada je sicer sprejela vrsto ukrepov. Med njimi so zvišanje davkov in omejitev socialnih pomoči ter znižanje plač zaposlenih v javnem sektorju. Ukrepi, načrtovani za prihodnji dve leti, pa so osredotočeni na pokojnine in nadomestila za brezposelne. Stopnja brezposelnosti je marca dosegla rekordnih 12,4 odstotka. Portugalski javni dolg je medtem lani dosegel 160 milijard evrov oziroma 93 odstotkov BDP-ja.
"Ultraliberalne reforme"
Levica svari, da so cilj Passosa Coelha "ultraliberalne reforme", v prvi vrsti privatizacija zdravstva in šolstva, ki bodo vodile v konec socialne države.

47-letni Passos Coelho se je na čelo socialdemokratske stranke povzpel lani, potem ko je stranka na volitvah leta 2009 kljub naraščajočemu nezadovoljstvu Portugalcev s socialistično vlado doživela poraz. Na glasovanju ga je podprla večina članov stranke, čeprav je ponujal bolj liberalen program, kot so ga zagovarjali njegovi predhodniki. Med drugim se zavzema za javna dela brezposelnih in pod vprašaj postavlja v ustavo zapisana brezplačno šolstvo in zdravstvo. Med kampanjo so nanj letele kritike, da nima jasnega političnega sporočila, pa tudi, da je neizkušen.