Sakašvili je dejal, da je podpisal sporazum o prekinitvi ognja, ob tem pa Zahod obtožil, da se ni dovolj odločno odzval na akcijo ruske vojske in da bi moral Gruziji zagotoviti mesto v Natu. "Danes vragu gledamo naravnost v oči," je dejal gruzijski predsednik in dodal, da se Gruzija ne bo nikoli sprijaznila z okupacijo s strani Rusije.

Na skupni tiskovni konferenci z Riceovo je dejal, da je Rusija vnaprej načrtovala okupacijo Gruzije, pri čemer je poudaril, da nikakor ne bi mogla v tako kratkem času ob meji nakopičiti tako veliko število enot.

Dogovor predvideva, da bo lahko Rusija svoje sile namestila v Južni Osetiji in Abhaziji in bo lahko tudi patruljirala 10 kilometrov znotraj gruzijskega ozemlja ob mejah z obema pokrajinama.

Do Rusije oster tudi Bush
Riceova pa je Rusijo pozvala naj umakne vse enote iz Gruzije in dejala: "To ni več leto 1968." Opozorila je tudi, da bodo imela dejanja ruske vojske zagotovo tudi posledice. "Rusija bi morala pozdraviti demokracijo na svojih mejah," je nadaljevala voditeljica ameriške diplomacije.

Ameriški predsednik George Bush pa je pred tem dejal, da Rusija izsiljuje in ustrahuje Gruzijo. "Izsiljevanje in ustrahovanje nista sprejemljiva načina za vodenje zunanje politike v 21. stoletju," je dejal in poudaril, da so se prebivalci te nekdanje sovjetske republike odločili za svobodo, česar se ne sme pozabiti.

Ponovil je izjavo ameriškega obrambnega ministra Roberta Gatesa, ki je v četrtek poudaril, da bo ruski odnos do Gruzije škodil odnosom med Rusijo in ZDA. "Samo Rusija sama se lahko odloči, ali se bo preusmerila nazaj na pot odgovornih narodov ali pa bo vztrajala pri politiki, ki vodi le v nove spore in izolacijo," je v Washingtonu rekel Bush.

Še pred obiskom Riceove je Sakašvili ruske enote obtožil etničnega čiščenja v Abhaziji in Južni Osetiji, Moskvo pa, da želi Gruzijo ponižati tako, kot je v rokah nacistov trpela Češkoslovaška. "Prejeli smo 14.000 poročil o brutalnih napadih, ubojih, posilstvih in mučenju ljudi. Vsa ta dejanja kršijo ženevsko konvencijo in mednarodno humanitarno pravo," je dejal gruzijski voditelj.

Riceova je v državo pripotovala iz Pariza, kjer se je srečala s francoskim predsednikom in trenutno predsedujočim EU-ju Nicolasom Sarkozyjem.

Blokada Gorija se nadaljuje
Ruska vojska sicer ostaja globoko na gruzijskem ozemlju in nadzoruje tudi dve ključni gruzijski mesti. V strateškem mestu in vojaškem oporišču Gori, okoli 15 kilometrov oddaljenem od sporne Južne Osetije, so postavili zapore na poti do prestolnice Tbilisi. Še vedno pa imajo nadzor tudi nad mestom Poti ob Črnem morju. Po besedah Sakašvilija se več kot sto tankov in drugih vozil premika tudi med mestoma Senaki in Kutaisi. Po njegovih ocenah ruske enote nadzorujejo okoli tretjino gruzijskega ozemlja.

Kakšno pomoč dostavljajo Američani?
Ruski polkovnik Anatolij Nogovicin je dejal, da so v vojaškem oporišču v bližini Senakija zasegli 1.728 kosov orožja, narejenega v ZDA. Ponovil je tudi dvome, da ameriška letala gruzijskemu prebivalstvu res pošiljajo le humanitarno pomoč. "Radi bi izvedeli, ali gre res za humanitarne pošiljke ali vojaške, a žal to ostaja skrivnost."

Uporaba prepovedanih kasetnih bomb?
Organizacija za varstvo človekovih pravic Human Rights Watch je Rusijo obtožila, da je med vdorom na gruzijsko ozemlje uporabila kasetne bombe, čeprav je njihova uporaba v mednarodni skupnosti prepovedana. Po njihovih trditvah naj bi prav kasetne bombe povzročile smrt nizozemskega kamermana Stana Storimansa, ki je bil pred dnevi ubit v Goriju. Te obtožbe je ruski vojaški vrh zanikal.

Merklova: Odločitve Nata ne gre spreminjati
V diplomatsko rešitev krize se je vključila tudi Nemčija, saj se je kanclerka Angela Merkel v ruskem Sočiju srečala s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom.

Po pogovorih je dejala, da so bile nekatere ruske poteze "nesorazmerne" in da se morajo ruske enote čim prej umaknili iz osrednje Gruzije. Dodala je, da mora rešitev krize spoštovati ozemeljsko celovitost te države, glede aprilskega povabila zveze Nato k članstvu Ukrajine in Gruzije pa je dejala, da ni nobene potrebe po spreminjanju te odločitve.

A. P.