Rajoelina se je v dveh letih povzpel iz anonimnosti do župana prestolnice in zdaj še na položaj predsednika. Foto: EPA
Rajoelina se je v dveh letih povzpel iz anonimnosti do župana prestolnice in zdaj še na položaj predsednika. Foto: EPA
Predsedniška palač v Antananarivu
Vdor vojske v predsedniško palač so za plenjenje izkoristili nepridipravi, medtem ko so sestre odganjale zle uroke. Foto: EPA

Na otoku so v torek za predsednika razglasili 34-letnega opozicijskega voditelja in nekdanjega DJ-ja Andryja Rajoelino, potem ko je vojska vdrla v predsedniško palačo in je bil predsednik Marc Ravalomanana prisiljen odstopiti. Za zdaj se še vedno ne ve, kje se nahaja nekdanji predsednik.

Čeprav je po ustavi Rajoelian šest let premlad za vodenje države, mu je ustavno sodišče odprlo pot do predsedniškega položaja, na katerem bo v prestolnici Antananarivo prisegel v soboto. S tem bo postal trenutno najmlajši afriški predsednik.

Čeprav ni šlo za pravi vojaški udar, pa v AU-ju zatrjujejo, da je bila menjava oblasti nezakonita in so zato otoško državo suspendirali iz vseh organov organizacije. To bi sicer znalo predstavljati težavo, saj naj bi prav Madagaskar julija gostil vrh krovne afriške organizacije.

Za AU je bilo najpomembnejše vprašanje, ali so na Madagaskarju spoštovali ustavo, ki določa, da ob odstopu predsednika vodenje države prevzame predsednik zgornjega doma parlamenta, čemur morajo v dveh mesecih slediti volitve. Rajoelina je napovedal volitve v roku dveh let, kar je za mednarodno skupnost nesprejemljivo.

Državni udari spet postali stalnica
Z začasno izključitvijo je AU poslala jasno sporočilo, da ne bo dopuščala nezakonitih prevzemov oblasti na celini. Prav zaradi državnega udara sta bili v zadnjih mesecih iz organizacije začasno izključena tudi Gvineja in Mavretanija.

Po treh letih brez državnega udara je bila Afrika v zadnjih osmih mesecih priča štirim nasilnim zamenjavam oblasti. Pred zadnjo na Madagaskarju so v začetku marca ubili predsednika Gvineje Bissau.

Predsednik malgaške prehodne vlade Roindefo Monja se je pred tujimi kritikami postavil v bran novemu voditelju in dejal, da bodo vsemu svetu pojasnili zadeve. "Ljudje so hoteli svobodo in vojska se je pridružila ljudskemu gibanju, vendra ni prevzela oblasti ... prepričani smo, da bo mednarodna skupnost razumela," je bil optimističen premier.

Ustavitve pomoči
"Seveda gre za državni udar," je dejal francoski predsednik Nicolas Sarkozy in se v kritiki pridružil Evropski uniji in ZDA. Ameriška vlada se je odločila, da ustavi vso nehumanitarno pomoč Madagaskarju. Za zamrznitev financiranja pomoči se je odločila tudi Norveška in napovedala, da ji bodo pri tem sledile tudi druge države.

G. V.