Politični analitiki menijo, da je zaradi referenduma, ki ga imajo za najspornejšega po padcu komunizma v državi leta 1989, negotova usoda demokracije v Romuniji in njen ugled v Evropi.

Bliskovita sprememba zakonodaje
Romunski parlament je Basescuja odstavil na predlog vladajoče levosredinske koalicije USL, ki je predsedniku očitala hude kršitve ustave. Po ustavi imajo zadnjo besedo volivci, ki po raziskavah javnega mnenja odstavitev predsednika večinoma podpirajo. Basescujevi podporniki volivce pozivajo k bojkotu in vlado obtožujejo volilno prevaro.

Da bi predsednika odstavila, je vladajoča koalicija, ki je oblast prevzela pred tremi meseci, sprejela več spornih ukrepov. Cilj ukrepov je bil odstavitev predsednika države in omejitev neodvisnosti sodstva. Poznavalci pravijo, da je bilo bliskovito sprejemanje ukrepov nenavadno celo za Romunijo, ki ji politično kadrovanje sicer ni tuje. Ukrepi so sporni, ker so porušili sistem nadzora med tremi vejami oblasti, še dodajajo.

Vmešala se je tudi Evropska unija in dosegla, da so nekaj najspornejših ukrepov umaknili, med njimi omejitve pristojnosti ustavnega sodišča in spremembe referendumskega zakona, ki bi na referendumu očitno škodile Basescuju.

Na volišča mora priti vsaj 50 odstotkov volivcev
Da bi bil referendum veljaven, se ga mora udeležiti vsaj 50 odstotkov volivcev, kar pa - kljub dodatnim spremembam zakona, ki podaljšuje odprtost volišč za štiri ure (do 23. ure), ter večjemu številu volišč v tujini in v turističnih krajih ob Črnem morju - ni zelo verjetno, še menijo poznavalci.