Rusko vladno letalo je pristalo na letališču Esenboga v Ankari. Foto: Reuters
Rusko vladno letalo je pristalo na letališču Esenboga v Ankari. Foto: Reuters

Deset Rusov, vključno z dvema mladoletnikoma, je bilo predanih v zameno za 16 zapornikov z Zahoda, ki jih je pridržala Rusija, je zapisalo turško predsedstvo in pozdravilo zgodovinsko operacijo izmenjave zapornikov, ki jo je organizirala turška obveščevalna služba MIT.

Del izmenjave sta bila tudi ameriški novinar Evan Gerskovich in nekdanji marinec Paul Whelan. Izmenjani so bili tudi tudi nemški državljan Rico Krieger, ki je bil v Belorusiji konec junija obsojen na smrtno kazen zaradi sodelovanja v ekstremistični skupini in terorizma, ruski opozicijski politik Ilija Jašin in pripadnik ruske tajne službe FSB Vadim Krasikov, ki je v Nemčiji prestajal dosmrtno zaporno kazen zaradi umora čečenskega poveljnika.

Zapornike je v Turčijo prepeljalo skupno sedem letal, od tega dve iz ZDA ter po eno iz Nemčije, Poljske, Norveške, Rusije in Slovenije. Ta je izročila ruska vohuna Artjoma in Ano Dulcevo, ki sta bila v sredo obsojena v Sloveniji, ter njuna dva otroka.

Biden z Golobom govoril le uro pred umikom iz predsedniške tekme

Kot piše Wall Street Journal, so uradniki Bele hiše, ameriški diplomati in osebje Cie "prečesali" Evropo in Bližnji vzhod v iskanju prijateljskih vlad, ki bi bile pripravljene izpustiti ruske vohune v zameno za v Rusiji pridržane Američane. Tako je ameriški predsednik Joe Biden 21. julija, le uro preden je objavil, da izstopa iz predsedniške tekme, govoril s slovenskim premierjem Robertom Golobom. Slovenija je tako v proces zamenjave "prispevala" ujeta ruska vohuna, še piše Wall street Journal.

Del izmenjave je bil tudi rusko-britanski oporečnik Vladimir Kara-Murza, ki so ga zaprli v Rusiji. Foto: Reuters
Del izmenjave je bil tudi rusko-britanski oporečnik Vladimir Kara-Murza, ki so ga zaprli v Rusiji. Foto: Reuters

Izmenjanih 26 ljudi

Iz Rusije sta se poleg Gershkovicha in Whelana vrnila tudi rusko-ameriška novinarka Alsu Kurmaševa, ki jo je sodišče pretekli teden obsodilo na šest let in pol zapora, in ruski opozicijski politik Vladimir Kara-Murza.

Za vidnega kritika Kremlja je sodišče v Moskvi lani odločilo, da je kriv veleizdaje zaradi kritik na račun vojne v Ukrajini in domnevnega širjenja laži o ruski vojski, in ga obsodilo na 25 let zapora, kar je najdaljša kazen za kakega predstavnika ruske opozicije v zadnjih letih.

V Nemčijo se bo vrnilo tudi dvanajst nemških državljanov in ruskih političnih zapornikov. Poleg Kriegerja in Jašina še Dieter Voronin, nemško-ruski državljan Kevin Lick, ki je bil obsojen zaradi izdaje, opozicijski aktivistki Lilija Čaniševa in Ksenija Fadejeva ter protivojna umetnica Saša Skočilenko. Rusija je izpustila tudi Vadima Ostanina, ki je bil del ekipe ruskega opozicijskega kritika Alekseja Navalnega, ruskega političnega aktivista Andreja Pivovarova in borca za človekove pravice Olega Orlova. Rusija je izpustila tudi zapornika Patricka Schoebla in odvetnika Hermana Moyzhesa.

V Rusijo se je vrnilo deset ljudi. Poleg Krasikova in ruskih vohunov, ki so ju prijeli v Sloveniji, in njunih dveh otrok se je v Rusijo vrnil Mihail Valerjevič Mikušin, ki je bil zaprt na Norveškem, iz poljskega zapora so izpustili Pavla Aleksejeviča Rubcova, iz ZDA pa so izpustili Romana Selezneva, Vladislava Kljušina in Vadima Konoščenoka.

Kot navaja Reuters, je bila to največja izmenjava zapornikov med Zahodom in Rusijo po koncu hladne vojne. Zadnja večja izmenjava je potekala leta 2010 in je vključevala skupno 14 ljudi.

Novinar Gershkovich je bil aretiran marca lani v Jekaterinburgu zaradi obtožb o vohunjenju. Foto: EPA
Novinar Gershkovich je bil aretiran marca lani v Jekaterinburgu zaradi obtožb o vohunjenju. Foto: EPA

RSF: Novinarji niso vohuni

Založnik Wall Street Journala Almar Latour in odgovorna urednica Emma Tucker sta po izročitvi Gershkovicha izjavila, da ju je prevzelo olajšanje. "Žal pa je v Rusiji in po svetu še vedno neupravičeno zaprtih veliko novinarjev," sta dodala.

Tudi organizacija Novinarji brez meja (RSF) je pozdravila izpustitev ameriškega novinarja. Ob tem je opozorila, da Gershkovich "ne bi smel preživeti niti enega dne v ruskem zaporu za opravljanje svojega novinarskega dela".

"Nadaljnja politika ruske vlade, ki se ukvarja z jemanjem talcev, je nezaslišana. Novinarji niso vohuni," je še dodala organizacija.

Rusko letalo zapušča letališče v Ankari. Foto: Reuters
Rusko letalo zapušča letališče v Ankari. Foto: Reuters

Moskva potrdila izmenjavo

Ruska varnostna služba FSB je potrdila, da je bilo v okviru izmenjave zapornikov izpuščenih osem ruskih državljanov, zaprtih v tujini. "Rusi so bili izmenjani za skupino ljudi, ki so delovali v interesu tujih držav v škodo varnosti Rusije," je po poročanju ruskih medijev še dodal FSB.

Ruski predsednik Vladimir Putin je pred tem pomilostil zapornike. Kremelj pa se je zahvalil voditeljem držav, ki so pomagali pri pripravi izmenjave.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je na dan izmenjave izrazil upanje, da se bodo tisti, ki so zapustili Rusijo in ki jih je označil za "sovražnike", držali stran od Rusije, je poročala državna tiskovna agencija TASS.

Berlin: To ni bila lahka odločitev

Nemčija, ki je potrdila izpustitev Vadima Krasikova, je sporočila, da to "ni bila lahka odločitev". "Naša obveznost, da zaščitimo nemške državljane, in naša solidarnost z ZDA sta bili pomembni spodbudi pri izmenjavi," je dejal tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Hebestreit.

Hebestreit je poudaril, da je izvrševanje zaporne kazni za obsojenega kriminalca v javnem interesu, a da je ta interes treba postaviti nasproti življenju nedolžnih ljudi, ki so pridržani v Rusiji.

Ob tem je Rusijo in Belorusijo pozval, naj izpustita vse neupravičeno zaprte politične zapornike. "V mislih smo z vsemi, ki so v Rusiji še vedno zaprti, ker so izrazili svoje mnenje in povedali resnico o Putinovi agresivni vojni v Ukrajini," je dodal.

Na izmenjavo zapornikov se je odzval tudi namestnik generalnega sekretarja nevladne organizacije Amnesty International v Nemčiji Christian Mihr, ki je dejal, da si je oddahnil, ko je bilo izpuščenih več predstavnikov ruske opozicije.

Kljub temu je opozoril, da ruski predsednik Vladimir Putin politične zapornike uporablja kot lutke. "Izmenjava zato pušča grenak priokus," je nadaljeval in dejal, da so bili na eni strani izmenjave "morilec in drugi kriminalci, ki so bili obsojeni v poštenem sodnem postopku", na drugi pa "ljudje, ki so le uveljavljali svojo pravico do svobode govora".

"Izmenjava zapornikov je torej korak k povečanju nekaznovanosti," je ocenil in opozoril, da bi lahko "ruska vlada dobila pogum za nadaljnje politične aretacije in kršitve človekovih pravic brez strahu pred posledicami", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ameriški predsednik Joe Biden in Miriam Butorin, hčerka izpuščene zapornice Alsu Kurmaševe, v Beli hiši v Washingtonu. Foto: Reuters
Ameriški predsednik Joe Biden in Miriam Butorin, hčerka izpuščene zapornice Alsu Kurmaševe, v Beli hiši v Washingtonu. Foto: Reuters

Biden izmenjavo zapornikov označil za dosežek diplomacije

Biden je izmenjavo zapornikov med Zahodom in Rusijo označil kot "podvig diplomacije".

"Dogovor, ki je zagotovil njuno svobodo, je bil dosežek diplomacije," je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal Biden in potrdil, da so med 16 osebami, ki jih je Rusija izpustila, tudi trije ameriški državljani in oseba s stalnim bivališčem v ZDA.

"Pogajali smo se o izpustitvi 16 ljudi iz Rusije, vključno s petimi Nemci in sedmimi ruskimi državljani, ki so bili politični zaporniki v svoji državi," je dejal.

"Nekateri od teh žensk in moških so bili več let neupravičeno pridržani. Vsi so prestali nepredstavljivo trpljenje in negotovost. Danes je njihove agonije konec," je dodal.

Biden se je kasneje na novinarski konferenci zahvalil zaveznikom ZDA, ki so sodelovali v izmenjavi zapornikov. Nemčija, Poljska, Norveška, Turčija in Slovenija so nam stale ob strani, je dejal in poudaril, da so zaveznice "sprejele drzne in pogumne odločitve, izpustile zapornike, ki so bili upravičeno pridržani v njihovih državah, in zagotovile logistično podporo za vrnitev Američanov domov".

Ob tem je bil kritičen do navideznih sojenj v Rusiji, v katerih so bili obsojeni danes izpuščeni zaporniki. "Ruske oblasti so jih aretirale, jim sodile na navideznih sojenjih in jih obsodile na dolge zaporne kazni brez kakršnegakoli legitimnega razloga," je opozoril.

Prav tako je izjavil, da je skupaj z njihovimi družinami po telefonu spregovoril z izpuščenimi ameriškimi državljani in imetnikom zelene karte. Dodal je, da bodo kmalu na poti v ZDA. Na novinarsko vprašanje, ali bi bil sedaj pripravljen neposredno govoriti z ruskim predsednikom Putinom, pa je dejal, da ne vidi nobene potrebe po pogovoru z njim.

Menjava zapornikov z Rusijo
Grošelj: Slovenija je obveščevalno zanimivo območje

Za izmenjavo so se dogovorile obveščevalne službe v strogi tajnosti. Najpomembnejša sta ključ menjave in dogovor o lokaciji, za Radio Slovenija opisuje obramboslovec Klemen Grošelj.

Treba je pa izpeljati tudi formalne postopke. "Med drugim tudi to, da se vse obsojence za vohunsko dejavnost pred odhodom pomilosti," je dejal Grošelj.

Po izmenjavi se bo na vseh straneh že začelo nabiranje novih kandidatov za izmenjavo, tudi v Sloveniji. Prek ljubljanskih oziroma postojnskih vrat namreč potekajo ključne komunikacije iz severne Italije v Panonsko nižino, zato je naša država zanimiva za vse obveščevalne službe, pravi Grošelj.

"Slovenija je tudi v bližini Zahodnega Balkana, ki je obveščevalno zanimivo območje," je dejal Grošelj. "Tu so obveščevalne službe tujih držav zelo aktivne, tako tistih držav, ki so nam prijateljske, kot tudi tistih, ki so nam manj prijateljske".

Grošelj pravi, da so glede na pretekle izkušnje nekateri izmenjani zaporniki postali javno znane osebnosti, "nekateri pa se umaknejo v obveščevalno podzemlje in opravljajo druge obveščevalne aktivnosti, odvisno tudi od tega, kaj so opravljali v tujini".

Bodo pa po tem dogodku tudi slovenski obveščevalci postali zanimivejši za tuje, dodaja obramboslovec.

"Verjamem, da bo naša varnostna agencija SOVA sprejela ustrezne postopke in delovanje prilagodila temu, da so lahko naši obveščevalci zdaj lahko zanimivejše tarče za tuje obveščevalne službe," pravi Grošelj, ki je tudi kritičen, ker je zadeva prišla v javnost, predvsem v politično propagandne namene.