Opozoril je, da ameriška vojska ne more ustvariti stabilnosti v državi, kjer "vlada kaos, ni tradicije demokracije in je skorumpiranost vlade tako rekoč način življenja". Pisalo se je leto 1966, ko se je začela stopnjevati vietnamska vojna, senator J. William Fulbright, predsednik senatnega odbora za zunanje odnose, pa je dejal, da je "nenaravno in nezdravo, da je država vpletena v svetovne križarske vojne zaradi nekega načela ali ideje, medtem pa zanemarja potrebe svojih lastnih ljudi".

Fulbrightovo opozorilo velja tudi slabih pet desetletij pozneje v primeru Afganistana, menijo nekateri, ki opozarjajo, da se ZDA še vedno bojujejo v sumljivih vojnah v tujini in ignorirajo domače potrebe. Ko vojna v Afganistanu vstopa v svoje deveto leto, se številni sprašujejo: kdaj se bo končala? Trdijo, da so nacionalni voditelji, odgovorni za varnost, državo popeljali na nevzdržno pot do nenehne vojne in da predsednik Barack Obama ne dela veliko, da bi jih ustavil.

Washingtonsko pravilo: ZDA so svetovni policist
Eden najglasnejših protivojnih kritikov je upokojeni general in član sveta za zunanje odnose Andrew Bacevich. Profesor mednarodnih odnosov na univerzi v Bostonu pravi, da se je Obama ujel v zanko t. i. washingtonskih pravil, niza predpostavk, ki vodijo vse ameriške predsednike od Harryja Trumana naprej. Pravila pravijo, da morajo ZDA delovati kot svetovni policist. Pravila, tako Bacevich, so se pojavila takoj po 2. svetovni vojni, ko so ZDA v svet poslale vojsko, da bi zamejila komunizem in širila demokracijo. "Komunistične grožnje ni več, a ameriški voditelji še naprej iščejo zunanje grožnje, da opravičujejo svoj vojaški imperij," trdi Bacevich, čigar sin je umrl v Iraku.

"Spravljanje v red Iraka in Afganistana dobi prednost pred spravljanjem v red Clevelanda ali Detroita," v svoji knjigi piše Bacevich. Njegova rešitev: ZDA naj nehajo v tujino pošiljati "globalno okupacijsko silo" in se osredinijo na krepitev svoje države. "Naloga je prevelika. Nimamo dovolj denarja. Nimamo dovolj vojakov," pravi o navzočnosti ameriške vojske v svetu.

"Vojna nam je bila napovedana"
Tudi Bacevich ima svoje kritike. Ti trdijo, da Bacevich posnema izolacioniste, ki so pred 2. svetovno vojno trdili, da si ZDA ne morejo privoščiti vmešavanja v zadeve drugih držav. "Nihče si ne želi trajne vojne in nihče ne trdi, da svojih virov ne bi mogli bolje porabiti doma. A ljudje, proti katerim se bojujemo, so že razglasili trajno vojno proti nam," Bacevichu odgovarja Thomas Cushman, avtor knjige Vprašanje načela: Humanitarni argumenti za vojno v Iraku.

Obamova administracija namerava prihodnji mesec oceniti strategijo vojne v Afganistanu. Obama je obljubil, da bo začel ameriške vojake iz nemirne azijske države umikati julija prihodnje leto. ZDA in njene zaveznice v Natu so prejšnji teden na vrhu v Lizbonu sprejele sklep, da bodo vojaške akcije severnoatlantskega zavezništva v državi trajale do leta 2014.

Ti datumi Bacevichu ne pomenijo veliko. "Obama ne bo spremenil ameriške nagnjenosti do nenehne vojne. Po odločitvi leta 2009, da stopnjuje in podaljša vojno, je to precej jasno nakazalo, da je ali nezmožen ali pa da ne želi poskušati doseči večjih sprememb," je bil kritičen. Ideja, da mora ameriška vojska ostati v Afganistanu, da bi preprečila Al Kaidi zatočišče kjer koli po svetu, ne prestane "testa smeha", saj lahko teroristična mreža dobi zatočišče kjer koli – v Pakistanu, Jemnu ali Hamburgu v Nemčiji.

Bo finančna kriza zmanjšala obrambni proračun?
"ZDA niso na poti do nenehne vojne, smo že sredi nenehne vojne," je dejal John Cioffi, profesor politologije na kalifornijski univerzi. Nenehno vojno omogoča velikanski obrambni proračun, ki se zdi nedotakljiv. A finančna kriza in zmanjšanje industrije v ZDA bi to lahko spremenila, meni Cioffi in pojasnjuje, da bo vedno več navadnih Američanov spoznalo, da ne morejo imeti živahnega domačega gospodarstva in nespornega vojaškega zapravljanja. "Vse to kaže na trenutek v prihodnosti, ko vlada ne bo imela več virov ali podpore ljudi, da bi ohranjala imperialno vojaško navzočnost po svetu," je prepričan.

A voditelji obeh najmočnejših strank bi lahko prezrli glas ljudstva, opozarja Michael Boyle, profesor politologije z univerze La Salle v Pennsylvanii. "Medtem ko javnost veliko bolj skrbijo domača vprašanja, je vodstvo republikancev in demokratov veliko bolj internacionalistično ter usmerjeno navzven. Zato je zelo verjetno, da ugotovijo, da so misije v Afganistanu osrednjega pomena za nacionalno varnost," razlaga Boyle.