Trditev, da sta Slovenija in Hrvaška o tej izjavi skupaj obvestili ZDA je povsem napačna, je zatrdil odpravnik poslov na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani Bradley Freden.

"Ko sem slišal za te trditve, sem si priskrbel kopijo hrvaške izjave, in beseda 'skupno' je povsem napačna. Nikoli nismo bili skupno obveščeni o hrvaški izjavi," pravi Freden, ki dopušča možnost, da je Hrvaška o svoji enostranski izjavi obvestila ameriško veleposlaništvo v Zagrebu.

Hrvaška izjava enostranska v vseh pogledih
"Resnično pomembno pa je vedeti, da je bila hrvaška izjava enostranska v vseh pomenih te besede, da Slovenija in Hrvaška nista predložili skupne izjave ZDA in da mi nismo bili priča nobeni skupni izjavi," je zatrdil odpravnik poslov in potožil, da ta razprava postaja tako čustvena in da se včasih dejstva zlorabljajo.

Freden še meni, da je arbitražni sporazum "pravičen in uravnotežen" ter da predstavlja model za reševanje sporov na racionalen in urejen način na celotnem območju. "Kot diplomat menim, da gre za triumf slovenske diplomacije, pa ne zgolj za to vlado ali pa za eno ali drugo stranko, ampak za vaše diplomate. Menim, da so se pogajali zelo profesionalno in dosegli zelo dober sporazum. To je verjetno zadnja možnost za rešitev tega vprašanja, preden Hrvaška postane članica EU-ja," je še dejal.

Švedska zanikala, da bi dobila skupno izjavo
Podobno kot ZDA je že v torek zatrdila Švedska. Švedska veleposlanica v Sloveniji Inger Ultvedt je zanikala, da bi Hrvaška in Slovenija Švedsko, ki je v času podpisa arbitražnega sporazuma predsedovala Evropski uniji, in ZDA seznanili z enostransko izjavo.

"O sporazumu naj odločajo slovenski državljani"
Britansko veleposlaništvo v Ljubljani je zapisalo, da morajo odločitev o arbitražnem sporazumu sprejeti slovenski državljani in da bo imel izid referenduma pomembne posledice za Zahodni Balkan. Na veleposlaništvu tudi poudarjajo, da Velika Britanija odločno podpira širitev EU-ja, ker pomaga ustvarjati stabilnost, varnost in blaginjo v Evropi. Podpirajo tudi širitev Unije na Hrvaško, Turčijo, Islandijo in države Zahodnega Balkana ob izpolnjevanju vseh pristopnih pogojev.

Bo Tadić skušal prepričati Slovence?
Po poročanju hrvaškega časopisa Novi list si ZDA in Velika Britanija želijo, da bi pri uresničitvi arbitražnega sporazuma pomagal srbski predsednik Boris Tadić, s čimer so britanski veleposlaniki na Hrvaškem, v Sloveniji in Srbiji seznanili državnega sekretarja na hrvaškem zunanjem ministrstvu Davorja Božinovića, ki pa je imel pomisleke glede Tadićevega posredovanja, saj ni prepričan, da bi imelo vpliv na slovensko volilno telo.

Novi list piše, da naj bi bila Washington in London prepričana, da bi Tadić s svojo avtoriteto lahko pripomogel k pozitivnemu izidu slovenskega referenduma in bi tako pospešil hrvaški vstop v Evropsko unijo. Ameriška in britanska diplomacija naj bi si želeli pomagati k pozitivnemu izidu referenduma brez vpletanja v slovensko notranjo politiko.

Glede posredovanja Tadića je slovenski premier Borut Pahor dejal, da ne vidi razloga, da bi kdor koli posegal v naše domače zadeve. "Veseli me, da to podpira papež, da to podpirajo drugi svetovni voditelji, vendar pa se bodo naši ljudje odločili po svoji vesti, o tem sem prepričan," je dejal Pahor na novinarski konferenci po pogovorih s srbskim premierjem Mirkom Cvetkovićem.

Kosorjeva v Beli hiši
Ameriški podpredsednik Joseph Biden je v Washingtonu sprejel hrvaško premierko Jadranko Kosor in pohvalil arbitražni sporazum s Slovenijo. ZDA trdno podpirajo vstop Hrvaške v EU. Iz Bidnovega kabineta so po srečanju sporočili, da je ameriški podpredsednik priznal prizadevanja Hrvaške za spodbujanje stabilnosti in dobrih odnosov znotraj jugovzhodne Evrope. Hrvaško premierko je tudi pohvalil za reševanje dolgotrajnega obmejnega spora s Slovenijo s pomočjo arbitraže.

Biden in Kosorjeva sta se v Beli hiši pogovarjala več kot eno uro in hrvaška premierka je po sestanku dejala, da je šlo za izjemno pomembne, prijateljske in koristne pogovore, v katerih so obdelali številne teme - boj proti korupciji, tuja vlaganja v Hrvaško in program oživljanja hrvaškega gospodarstva.

Kosorjeva je Bidna spomnila, da je Hrvaška pred letom dni vstopila v zvezo Nato in kot članica sprejela vse obveze. Ameriški podpredsednik se je Hrvaški zahvalil za prispevek v operacijah zavezništva, še posebej v Afganistanu.

"Dan D" Kosorjeve politične kariere
Še pred obiskom v Beli hiši je Kosorjeva izjavila, da je to najpomembnejši dan v njeni politični karieri, po pogovorih z Bidnom pa je srečanje označila kot dodatno opogumljajoče za tri najpomembnejše cilje njene vlade: končanje pogajanj z Evropsko unijo, boj proti korupciji in program oživitve gospodarstva.

Po poročanju Jutarnjega lista je velik del pogovorov tekel o razmerah v BiH-u, pri čemer je Kosorjeva poudarila, da je tudi zaradi sosedov pomembno, da Hrvaška čim prej vstopi v EU, saj je to dobro tudi za pot sosednjih držav v evroatlantske povezave, vse skupaj pa je pomembno za stabilnost, mir in napredek na jugovzhodu Evrope.