Da bi okrepili zavedanje o pojavu trgovine z ljudmi, pri katerem so grobo kršene človekove pravice, je Evropska komisija 18. oktober razglasila za evropski dan boja proti trgovini z ljudmi, maja leta 2005 pa je Svet Evrope na vrhunskem zasedanju v Varšavi sprejel Konvencijo Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi.

Trgovina z belim blagom je svetovni pojav, ki dobiva vedno večje razsežnosti, poleg trgovine z orožjem, mamili in pranjem denarja pa je ena najdonosnejših dejavnosti mednarodno organiziranega kriminala, ki ima hude posledice za varnost, blaginjo ter človekove pravice žrtev. Trgovina z ljudmi je iz leta v leto obsežnejša, saj je vsako leto ugrabljenih, zavedenih, ogoljufanih, prodanih, trpinčenih in v suženjsko ali temu podobno izkoriščevalsko razmerje prisiljenih več sto tisoč ljudi. Ljudje, s katerimi se trguje, so najpogosteje prisiljeni v prostitucijo, prodani pa so tudi za prisilno delo, beračenje, služabništvo, lažne poroke ali pa so žrtve trgovcev, ki trgujejo s človeškimi organi, tkivom in krvjo.

Najpogosteje so žrtve ženske in dekleta
Žrtve trgovine z ljudmi so večinoma ženske in dekleta, stare od 15 do 30 let, vedno več žrtev pa je mladostnic in otrok, ki se zapletejo v trgovino prek spletnih klepetalnic. Največkrat so to osebe z nizko izobrazbo in marginalne skupine, ki prihajajo iz družin s težavami ali iz okolja, kjer so zlorabljeni in vidijo ponudbo dobro plačanega dela v tujini kot beg v boljši svet. Najbolj so ogroženi ljudje, ki se prostovoljno odločijo za prostitucijo, saj lahko hitro naletijo na zvodnika ali trgovca z ljudmi in kmalu izgubijo nadzor nad svojim početjem.

Po neuradnih podatkih je več kot 90 odstotkov žrtev trgovine z ljudmi namenjenih hitro rastoči seksualni industriji, ki se je razmahnila že do te mere, da so vse pogostejši tudi predlogi, da bi jo priznali kot pomembno gospodarsko panogo številnih držav.

Vsako leto štiri milijone novih žrtev
Da ne gre za nov pojav, je razvidno tudi iz zgodovine mednarodnih dokumentov, ki posegajo v urejanje problematike trgovine z ljudmi. Prizadevanja večine mednarodnih organizacij za boj proti trgovini z ljudmi so usmerjena v poenotenje nacionalnih zakonodaj o preprečevanju, zatiranju in kaznovanju trgovine z ljudmi ter pomoči žrtvam tega pojava. Po podatkih Združenih narodov, Mednarodne organizacije za migracije in številnih nevladnih organizacij in neodvisnih raziskovalnih ustanov se namreč "armada" trgovine z ljudmi vsako leto poveča za približno štiri milijone ljudi, od teh jih v zahodno Evropo vsako leto prepeljejo več kot 500.000.

Trgovina z ljudmi v evropskem prostoru je povezana predvsem z gospodarskimi in s političnimi spremembami v srednjih in vzhodnoevropskih državah ter brezperspektivnostjo ekonomij v državah razvoja, k različnosti pogledov na to problematiko in pristopov do obravnave tega pojava pa prispevajo tudi socialne, družbene in kulturološke razlike.

K širjenju pojava pripomore tudi gospodarska kriza
Večji obseg trgovine z ljudmi trenutno omogoča tudi gospodarska kriza, saj je ta generator širjenja trgovine z ljudmi, ki poteka za potrebe izkoriščanja delovne sile, obenem pa je zaradi recesije upadlo financiranje ukrepov v boju proti trgovini. Kriza, ki smo ji priča, vpliva na večanje ekonomskih razlik med prebivalci, zaradi česar se ustvarjajo pogoji za trgovanje z ljudmi. S krizo se tudi povečujejo težave na področju dela, in sicer pri pravičnem in pravočasnem plačilu za opravljeno delo, povečujejo se nezakonita priseljevanja, povečuje pa se tudi toleranca do vseh oblik ksenofobije in diskriminacije.

Spodaj si lahko ogledate Unicefov spot, ki opozarja na trgovino z ljudmi.