Ta 2 milijona kvadratnih kilometrov prostran košček Zemlje, ki je dom komaj slabim 60.000 prebivalcem, je morda ena zadnjih divjin zahodnega sveta in mnogi od nas smo ji bili - ali pa ji bomo - najbliže, ko jo preletamo na poti proti ZDA. Pogled z zraka razkriva svetleče ledeniške plošče, globoke fjorde in svet, ki se zdi skorajda nedostopen. A videz vara - Grenlandija se namreč počasi odpira turizmu.
Dom Božička in polarnih medvedov
Drago? Vsekakor. A za tiste, ki so pripravljeni malce globlje seči v žep (in ki jih mraz ne moti preveč), je Grenlandija sanjska destinacija.
Zakaj jo obiskati? Uradna turistična stran navaja 10 - priznamo, hudimano dobrih - razlogov. 1. Ledeni fjord Ilulissat, ki je pod okriljem Unesca. 2. Severni sij - najbolj spektakularen naravni fenomen. 3. Zvok tišine - pohodi s tako zvočno kuliso so oddih, kot ga ne poznate. 4. Polnočno sonce - Neverjetno, kaj 24-urna svetloba naredi s tvojim telesom in dušo. 5. Vožnje s pasjimi vpregami - življenjsko doživetje. 6. Prelet s helikopterjem, da dobite še drugo perspektivo ob pogledu na gorato in ledeno pokrajino. 7. Vzhodna Grenlandija - zunajzemeljska izkušnja. 8. Ker je Grenlandija PRAVI dom Božička. 9. Opazovanje kitov grbavcev. 10. Velikanska ledena polja.
Med eskimi in ledeniki
Povprečna letna temperatura je nekje med -9 do 7 stopinj Celzija. Pogled na današnje, poznoavgustovske temperature, denimo, razkriva številke od 5 do 10 stopinj. To ni destinacija za vaše nove bikinike. Ampak na Grenlandijo se ne gre sončit - največji otok na svetu se ponaša tudi z največjim nacionalnim parkom na svetu, severnjaško favno, katere najimpozantnješa predstavnika sta prav gotovo polarni medved in kit grbavec, gorami in zalivi, celo travniki divjih rož, pa slikovitimi nezmotljivo severnjškimi lesenimi živopisanimi ribiškimi vasicami in prijaznim avtohtonim prebivalstvom (kar 88 odstotkov Grenlandcev predstavljajo Inuiti).

Kako priti do te sanjske dežele nad polarnim krogom, vprašate. Najlažje z letalom prek Danske in Islandije (letalsko linijo iz ZDA so zaradi finančne izgube ukinili), čeprav v zadnjih letih postaja vse bolj priljubljena tudi pot po morju - križarke se namreč ustavijo ob različnih naselbinah na razgibani grenlandski obali.