Najbolj logična izbira za premikanje po mestu je podzemna, a mi smo, kot pravi turisti, želeli videti čim več mesta tudi pred prevažanjem. Prvi dan smo veliko hodili, nad čimer moj 16-letni nečak še zdaleč ni bil navdušen, zato sva razmišljali o drugi možnosti: ta se je ponudila kot na dlani, ko so smo zagledali dvonadstropne turistične avtobuse, ki te peljejo na ogled mesta. Ni kaj, ne slepimo se in »špilajmo turiste«. Dejansko, če zdaj pogledam stvari v retrospektivi, je bila izbira odlična: vzeli smo karte za 48 ur – to ne pomeni dva dni, temveč 48 ur od začetka prve vožnje, na izbiro pa smo imeli štiri različne poti po mestu, in seveda možnost skoči gor- skoči dol, kjer želiš.

Po podrobnem pregledu tras in za New York zelo tipičnim popustom – namesto 180 dolarjev smo plačali 55 dolarjev, je padla odločitev. Sedimo in uživajmo! In povem vam, smo sedeli kar nekaj časa na avtobusih, in to po večinoma po lastni izbiri, spet drugič pa zato, ker smo bus uporabili kot taksi, in na koncu sva se s sestro že šalili, da bi kmalu znali še sami voditi turiste: na vaši levi vidite Flat Building, za njo se odpira pogled na mestno hišo … No, pa šalo na stran. Odlična prednost avtobusa je bila predvsem ta, da so vodniki podali izčrpno poročilo o vsem videnem, kar je pomenilo, da mi ni bilo treba ves čas brskati po vodičih (ja, imeli smo jih cel kup), in dejansko so te opomnili na številne stavbe in kotičke, ki bi jih med ogledom peš zagotovo izpustili. In še ključen podatek: Manhattan je kar prevelik, da bi ga prehodil, oz. stvari, ki bi jih želel videti, niso blizu kot npr. v Parizu, temveč so med seboj precej oddaljene, in preden bi mi prisopihali od ene do druge, bi nas ves popotniški entuziazem zagotovo zapustil.

Še beseda o vodnikih. V treh dneh, naš avtobusni pohod smo namreč začeli sredi dneva, kar je pomenilo, da smo ga končali 3. dan popoldne, smo zamenjali kar nekaj vodnikov in moram priznati, da so bili prav vsi »modeli«: malce nas je presenetilo, da so bili vsi kar v letih, ko bi jim človek že pripisal zasluženi pokoj, prav vsi so imeli prav neverjetno dober smisel za humor, ne tistega na prvo žogo, ampak malo bolj pikrega. Seveda so mesto obvladali do potankosti, in tu se je znova pojavila ena stvar, ki bi bila mogoče v drugačnih okoliščinah prav tečna, v danih okoliščinah pa je bila na mestu: Američani so zelo ponosni na vse, kar imajo. Na vsako nenavadno streho, nenavadno pročelje, ornament in podobno pokažejo s prvinskim navdušenjem, kot da gre za nekaj res zelo posebnega. Odlično trženje, moram priznati. Ko smo se vrnili domov, sva se s sestro smejali, da bi (še) našo vas Američani razglasili najmanj za osmo čudo sveta!

Skoraj čudo sveta, prav gotovo pa vsaj zeleno čudo v New Yorku, pa je gotovo Centralni park. Mi smo stanovali zelo blizu, zato nas je pot vanj zanesla že prvo jutro. Bilo je res prekrasno pomladno jutro, po parku so tekali številni Newyorčani, sem in tja so na zelenicah skupine šolarjev izpolnjevale delovne liste ali pa so si učenci dali duška s tekanjem, povsod je bilo na desetine zelo pogumnih veveric, veje so se upogibale k tlom od težkih cvetov češenj, o hrumenju avtov in podzemne ni bilo ne duha ne sluha. Kakšno velemesto, bilo je kot doma na Dolenjskem, smo se pošalili. Centralni park so res pljuča mesta: razprostira se na 340 hektarjih, letno pa ga obišče 25 milijonov ljudi. Čeprav se zdi naravno zaraščen, pa ni tako: velika večina ga je načrtno zasajenega. Park, ki so ga odprli leta 1859, sta zasnovala Frederick Law Olmsted in Calvert Vaux, vse od tedaj pa je najbolj priljubljeno zatočišče za vse, ki želijo sredi mesta uživati v naravi. Ob tem velja omeniti, da so v njem poleg številnih steza tudi živalski vrt, več jezer, ribnikov, različni vrtovi in še kaj bi se našlo.

Večina turistov sicer začne ogled mesta na Times Squaru, newyorškem »Prešercu«, ki leži med zahodno 43. in zahodno 47. ulico, ter med 7. avenijo in avenijo Broadway in (spomnimo: ulice so vodoravne in avenije navpične), okoli katerih se gnetejo številne trgovine in gledališče, saj je to območje Broadwaya. Pod stopnicami, na katerih lahko počivate, je trgovina Tkts, kjer vsak dan prodajajo karte za različne predstave, in to po občutno nižjih cenah – tudi po polovični ceni. Times Square se je sprva imenoval Longacre Square, ime pa je spremenil leta 1904 in zdaj nosi ime po stavbi časopisa Times. Križišče med Broadwayem in 42. ulico, na jugovzhodnem delu trga je končna točka avtoceste Lincoln, ki je bila prva avtocesta v ZDA: dejansko od vzhodne do zahodne obale, od New Yorka do San Francisca. Park je iz varnostih razlogov ponoči zaprt: še do pred nekaj leti so bila stalnica časopisov umori in druga kriminalna dejanja, ki so se zgodila tam, prejšnji župan Rudy Giuliani pa je park, kot tudi preostale dele mesta, dodobra "počistil" in od tedaj je veliko varnejši.

Naslednjič se bomo odpravili na Staten Island in v policijski muzej.

Ksenja Tratnik
ksenja.tratnik@rtvslo.si