Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V včerajšnji oddaji EkstraVisor o pokojninah so gosti opozarjali na zaskrbljujoče podatke glede pokojninskega sistema v Sloveniji, težavnost parcialnih rešitev in posegov v sistem ter nujnost celovite reforme.
Odhodki iz pokojninske blagajne znašajo blizu 6 milijard evrov. A vseh pokojnin, dodatkov in prispevkov pokojninski zavod ne bi mogel izplačati, če ne bi pri tem izdatno pomagal državni proračun, in sicer skupaj s krepko čez milijardo evrov.
Okoli 160 tisoč upokojencev iz pokojninske blagajne prejema vsaj eno vrsto socialnega korektiva. Za dostojno pokojnino v mnogih primerih ni dovolj niti polna pokojninska doba, saj blizu 88 tisoč ljudi prejema zagotovljeno pokojnino 620 evrov.
Med posamezniki, ki jim v starosti proračun dodaja k pokojninam, so tudi vrhunski posamezniki, praviloma kulturniki in športniki, z izjemnimi pokojninami, pa tudi nekateri politiki.
Zadnjo sredo v decembru bo ZPIZ, tako kot vsak mesec, izplačal pokojnine več kot 626.000 upokojencem. Za to, da denarja ne bi zmanjkalo, skrbi proračun, ki zavodu pokriva izpad sredstev zaradi premalo pobranih prispevkov.
V oddaji EkstraVisor – o regionalnem razvoju brez jasnih ciljev, preobsežnih željah brez finančne osnove, o čakanju na sredstva, lokalizaciji razvoja, kjer prevladuje (med)občinsko nad regijskim in o izplenu dodatne državne podpore Pomurju.
Pomurski zakon je v slabem desetletju veljavnosti pomurski regiji razdelil slabe pol milijarde evrov, pravijo na ministrstvu za gospodarstvo. Vse pa kaže, da je bilo dodatnega denarja pravzaprav mnogo manj, veliko tega bi Pomurje dobilo v vsakem primeru.
V Sloveniji je okoli 300 institucij vključenih v razvojno mrežo, ki tako ali drugače skrbijo za regionalni razvoj. Med njimi so najpomembnejše regionalne razvojne agencije. Ali so tudi glavne pri tem razvoju?
Posledice neskladnega regionalnega razvoja so očitne: v obmejni Cankovi je praznih več kot sto hiš, v Osilnici se je lani rodil le en otrok, iz občine se je izselilo 45 ljudi. Medtem se v Ljubljano dnevno vozi več kot 130 tisoč delavcev.
V ddaji EkstraVisor o 30-letnici privatizacije družbene lastnine so gostje govorili o tem, da so politično-gospodarska omrežja neizogibno prispevala k točno takemu poteku lastninjenja – proaktivno, toda s prepozno vzpostavljenim nadzorom.
Privatizacija je nedvomno eden ključnih procesov tranzicije iz socializma v kapitalizem. To preoblikovanje družbene lastnine v privatno ali državno, ki je potekalo v več fazah, je pomenilo prerazporeditev bogastva in posledično politične moči.
OECD opozarja na počasno privatizacijo v Sloveniji. Problematični so predvsem hoteli – 40 odstotkov jih je še vedno v lasti države, ki pa si obeta dodatne nakupe in ustanovitev turističnega holdinga.
Naredili smo analizo lastništva 200 podjetij z največjimi prihodki v letu 2019 in prišli do osnovnega dejstva: dobro polovico jih obvladujejo tuji lastniki, med njimi največ nemški.
Ob osamosvojitvi so bila slovenska podjetja večinoma v domači oz. družbeni lasti. Tista, ki so preživela in ki so se kljub izgubi jugoslovanskega trga prilagodila prehodu v tržno gospodarstvo, so se v prihodnjih letih znašla na privatizacijskem vrtiljaku.
V lanskem letu je število začetih stečajev upadlo kljub pandemiji covida-19 in obsežnemu zaprtju gospodarstva. V Sloveniji jih je bilo 13 odstotkov, v Avstriji kar 41 odstotkov manj kot leta 2019. Kako so k temu pripomogle milijardne državne pomoči?
V včerajšnji oddaji EkstraVisor, premierno z voditeljico Jasmino Jamnik, o omrežjih v stečajnih postopkih – razkrito tudi, kako snubijo upravitelje, da zgolj posodijo ime in si delijo plačilo. Poklicali so celo novega predsednika Zbornice upraviteljev.
Povprečno stroški stečajev upnikom poberejo skoraj 90 odstotkov unovčenega premoženja, pretok teh sredstev do upraviteljev omogočajo tudi omrežja stečajnih upraviteljev, ki so se oblikovala ob papirnatem nadzoru pravosodnega ministrstva.
Osebni stečaji za prezadolžene posameznike so bili v Sloveniji uzakonjeni leta 2008. Do danes je osebni stečaj izkoristilo 23.834 posameznikov, a njihovi dolgovi so v večini ostali nepoplačani.
Zakaj nekateri stečaji po več kot desetletju še niso zaključeni? Kot poglavitni vzrok stečajni upravitelji navajajo sodne pravde. Rezultat so visoki stroški in slabo poplačani upniki.
Koliko slovenskih podjetij bo koronakriza na koncu pahnila v stečaj, nas čaka plaz stečajev? Pomembno je še eno vprašanje: v kakšno kolesje stečajnih postopkov bodo padla podjetja, ki ne bodo preživela?
Neveljaven email naslov
