Ogledali si bomo razstavo Taljenje v galeriji Jakopič v Ljubljani in prebrali prevod Descartesovega dela Strasti duše. Predstavili bomo Nepopolne zgodbe filmskega režiserja in scenarista Matjaža Ivanišina, zanimala nas bo pa tudi interpretacija simbolnega imaginarija sodobne slovenske narodnozabavne glasbe.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. Za vse udeležence v prometu svetujemo v prometnih minutah. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja. Nasveti za starše postrežejo z informacijami za vse družine, v Knjižnem klubu pa dobite nove predloge za branje. Po deveti uri razrešujemo dileme o življenjskih temah, ki se dotikajo nas vseh in jutro zaključimo z vrtnimi nasveti. Vaša sredina družba sta Špela Močnik in David Urankar, jutro z nami je dobro jutro!

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Začetke medicinske etike je pred več kot 2000 leti postavil starogrški zdravnik Hipokrat. Sredina 20. stoletja pa z vpeljavo novih tehnologij in metod podaljševanja življenja sproži številna nova vprašanja in etične dileme, ki se dotikajo začetka in konca življenja. Danes si bioetika postavlja vprašanja ustvarjanja, izboljševanja in podaljševanja kakovosti življenja, in se med drugim ukvarja s področji umetne oploditve, evtanazije, prekinitve nosečnosti in genske terapije.

V Evropski uniji ni več dovoljena uporaba okoli 4000 zdravju škodljivih kemikalij, ki jih vsebujejo črnila za tetovažo in trajna ličila. Med njimi je tudi izopropanol, ki ga vsebuje večina črnil. Kaj pomeni prepoved nevarnih kemikalij v črnilih za tetoviranje in trajno ličenje? Koliko nevarnih kemikalij je sicer v ličilih? Kakšen je nadzor nad kozmetičnimi izdelki?

Če ste mislili, da so jetrca in pire krompir lahko le opoldanska malica v lokalni menzi, ste se motili. Kuharski šef bo jetrca pripravil v prav posebnem vinskem fondu, poleg bo postregel čisto pravi francoski pire krompir, povrh pa bodo hrustali mandlji in čips iz slanine. Dober tek na kubik!

Zdravilne rastline so bile prvo zdravilo, ki so ga uporabljali naši predniki, pa tudi prvo zdravilo, ki ga je uporabljala »uradna medicina« od svojega nastanka. Nekaj zdravilnih rastlin je priznala tudi uradna medicina, druge so se obdržale le v ljudski medicini. Okrog 70 % zdravil, ki so danes v uporabi, izhaja iz narave.
Zdravilne rastline so tudi glavna tema raziskovanja profesorja Sama Krefta. Dobro pozna njihovo moč, uporabo in učinke na zdravje. Delovanje zdravilnih rastlin raziskuje v laboratoriju, pregleduje izsledke domačih in tujih raziskav, ugotovitve pa primerja tudi s starimi zapiski ter ljudskim izročilom.

Ena od zdravilnih rastlin, ki jih je s skupaj z raziskovalci s Fakultete za farmacijo raziskoval, je ameriški slamnik. Preučevali so rastline z različnih območij Slovenije in ugotavljali, ali na kakovost zdravilnih izvlečkov kakorkoli vpliva starost rastline in nekateri drugi dejavniki.

Eno od področij njegovih raziskav na Fakulteti za farmacijo so tudi antioksidanti. Izolirajo iz različnih rastlin, največ iz iglavcev in v zadnjem času so najbolj obetavne in zanimive rezultate dobili iz bele jelke.

Pri preučevanju zdravilnih rastlin prof. Samo Kreft združuje različne vede in znanja – botaniko, kemijo, medicinske vede, zgodovino, etnologijo, in ko pridejo zdravila na tržišče, tudi pravo.

V tokratni oddaji o pestrem dogajanju na političnem parketu, pojavljanju novih strank, boju za volivce in prerivanju na sredini.
V prispevkih o politizaciji policije in vzrokih ter posledicah grozeče inflacije.
Ob koncu pa še o blokadi nekaterih nevladnih organizacij na področju kulture, kdo in kako odloča o dodeljenih sredstvih.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Mabel najde denarnico, v kateri je pet funtov in se odloči, kaj bo naredila z denarjem. Celotno osebje hiše Meldrum je povabljeno na ples, kjer jih že čakajo člani družine. Družaben dogodek pa se za nekatere ne izteče prav dobro.

YOU RANG, M'LORD? / Velika Britanija / 1988–1993
scenarij: David Croft, Jimmy Perry
režija: David Croft, Roy Gould
v glavnih vlogah: Paul Shane (Alf Stokes), Jeffrey Holland (James Twelvetrees), Su Pollard (Ivy Teasdale), Perry Benson (Henry), Barbara New (Mabel), Brenda Cowling (gospodinja Lipton), Donald Hewlett (Lord George Meldrum), Michael Knowles (Teddy Meldrum), Mavis Pugh (Lady Lavender), Susie Brann (Poppy), Catherine Rabett (Cissy), Angela Scoular (Lady Angela Shawcross), John Horsley (Sir Ralph Shawcross), Bill Pertwee (policist Wilson)

V oddaji Osmi dan smo spremljali razglasitev nagrajencev 79. zlatih globusov, ki je letos potekala brez rdeče preproge, nominirancev ali prenosa v živo. Kdo so bili favoriti in komu so nagrade podelili? Spomnili se bomo tudi izjemne filmske zapuščine Sidneya Poitierja. V studio prihaja Inga Remeta, vodja programa Gledališča Glej, ki bo pojasnila, kaj nepričakovan izpad financiranja pomeni za obstoj gledališča. Pogledali smo še v bogat arhiv naše televizije in se ob izidu monografije Draga Kristina spomnili izjemnega dela Kristine Brenkove s področja založništva otroške literature.

V oddaji Rojaki o končanem projetku Etos land v Porabju.
Spoznali se bomo z akademskim slikarjem iz Kaknja, Slovencem po rudu, Zvonkom Ostojiće.
Zanimive izdelke ustvarjajo članice ustvarjalne delavnice Šopek iz Zagreba.
Častitljivo obletnico delovanja pa je slavil Kulturni dom Gorica.

Az adás tartalma:

- Pál Péter Magyarság Háza-díjban részesült;
- Szúnyogh Sándorra emlékezik jó barátja, Bence Lajos;
- tisztelgés Yves Saint Laurent emléke előtt;
- Gazda(g)ság: a zalaegerszegi járműipari tesztpálya.

Vsebina oddaje:

- Péter Pál prejemnik nagrade Hiše Madžarov;
- Lajos Bence se spominja svojega prijatelja Sándorja Szúnyogha;
- spominjamo se Yvesa Saint Laurenta;
- rubrika Gospodarstvo-bogastvo: testna steza za avtomobilsko industrijo.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Veliko vitalnih starejših prehoda v vse bolj digitalizirano družbo ne vidi kot nepremostljivo težavo, saj je na voljo več tečajev računalništva, ki jih organizirajo univerze za tretje življenjsko obdobje, društva upokojencev, knjižnice, kjer se usposobijo za delo z računalnikom, uporabo svetovnega spleta, družbenih omrežij, za plačevanje položnic, izobraževanje na daljavo, udeležbo bralnih klubov na daljavo itd. Naši sogovorniki, računalniški tečajniki iz Murske Sobote in Ivančne Gorice, poudarjajo, da so ta znanja danes nujna tudi za starejše, sploh v teh težkih časih, ko je zaradi zaprtja javnega življenja na številnih področjih računalnik edini način urejanja zadev, druženja in predvsem komuniciranja, odganjanja osamljenosti. Toda za številne, sploh za starejše, stare od 75 do 85 let, ki nikoli v življenju niso imeli opravka z računalnikom, je vključevanje hud problem, saj lahko brez pomoči mlajših generacij na marsikaterem področju ostanejo prikrajšani za nekatere socialne, družbene in celo zdravstvene storitve. Specialistki družinske medicine dr. Darinki Klančar se zdi nemogoče in kar nehumano, da bi kot družba od vseh starejših zahtevali, da se morajo brez pomoči mlajše generacije aktivno vključiti v ta digitalizirani svet – že v elektronsko naročanje k zdravnikom in specialistom –, saj tega mnogi ne morejo početi že zaradi številnih zdravstvenih težav, ki jih imajo v teh letih. Zato jim moramo kot posamezniki in družba priti naproti.

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Zofka Kvedrova je zapisala, da ženska potrebuje denar, lastno sobo in vino. To pa zato, ker ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode« in je njena sreča odvisna od moškega. Ti časi so minili, a te besede so nas morda zaradi svoje krute resničnosti napisale še toliko bolj.
Na današnji ulici Josipine Turnograjske, nekdanji Nunski ulici, je med šolanjem v Ljubljani, med leti 1888 - 1891, živela Zofka Kveder. Verjetno bi bilo Zofki Kveder danes vsaj malo povšeči, da se je nekdanja Nunska ulica preimenovala v ulico Josipine Turnograjske … Zofka Kveder je pretresljivi roman Njeno življenje izdala leta 1914. V njem je poudarila, da življenje žensk ni enakopravno življenju moških, da je »življenje ženske samo slučaj«, da mora biti »pridna« in »ubogati«, kajti ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode«, njena sreča je odvisna od moškega. Dr. Manca G. Renko je o aktualnosti Zofke Kveder napisala knjigo, dr. Katja Mihurko Poniž pa je osvetlila literarnozgodovinski kontekst Njenega življenja. Oddaja se je zakjučila, simbolno, na ulici Zofke Kvedrove v Ljubljani, ki je ena redkih ljubljanskih ulic, ki nosijo ime po ženski.

Anton že spet poskuša Belo ujeti v past, a se z Belino in Sebastijanovo pomočjo sam ujame vanjo. Junaka ga hočeta predati gozdnim čuvajem. Premeteni Anton jima v zameno za svobodo predlaga, da ju odpelje na skrivnostni vrh, ki je vgraviran v medaljon Sebastijanove mame. Sebastijan okleva, a Anton ga prepriča, da le on ve, kje ja ta gora …

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Biografska drama, nastala po avtobiografiji z naslovom Adventures of a Mathematician poljskega matematika judovskega rodu, Stanislava Ulama. Stanislav Ulam zapusti nemirno Evropo in se naseli v ZDA. Leta 1942 v Cambridgeu na Harvardu predava matematiko. Toda ko izgubi štipendijo, se lahkotni dnevi lepega in pametnega tridesetletnega bon vivanta nehajo. K sreči ima prijatelja, madžarskega genija Johnnyja von Neumanna, ki mu omeni skrivnostno službo nekje v Novi Mehiki. Stanislav - Stan se tako skupaj s Francoise, francoskim judovskim dekletom, s katerim se po kratki romanci poročita, preseli v Los Alamos v Novi Mehiki. Tam so zbrani ekscentrični, karizmatični, predvsem pa genialni emigrantski znanstveniki, s katerimi začne Stan tajno razvijati atomsko bombo, ki bi lahko po nesrečnem naključju pognala v zrak celoten planet. Hkrati se Stan trudi spraviti sestro iz Poljske, ki jo okupirajo nacisti, a zdi se, da nikomur ni povsem jasno, kaj se tam dogaja.

ADVENTURES OF A MATHEMATICIAN / NEM, POL, ZK / 2020
Režija: Thorsten Klein / Scenarij: Thorsten Klein / Igrajo: Philippe Tlokinski, Joel Basman, Sam Keeley, Esther Garrel, Fabian Kociecki …

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V Cankarjevem domu smo si ogledali mednarodno razstavo Koža; Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble in Špela Šivic razkrivajo različne fotografske prakse, ki se vrtijo okoli tega največjega človeškega organa. V Galeriji SLOART smo obiskali razstavo Stranske ulice: Miha Štrukelj jih je fotografiral in z mrežo prenesel na platno. Opozarjamo na premieri filmov Telesce (režiserka Laura Samani) in Električno življenje Louisa Waina (režiser Will Sharpe), nikakor pa nismo spregledali shoda Proti socialnemu čiščenju mesta, ki so ga v Ljubljani pripravili iz nekdanje tovarne Rog izseljeni umetniki, kreativci, skejterji, aktivisti in drugi. Povečini še niso našli novih prostorov.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Obdobje koronavirusne bolezni 19 še ni minilo. Bolezen je še vedno med nami in tako ali drugače zaznamuje naša življenja. Zdaj smo verjetno že vsi precej naveličani posebnih razmer, hkrati pa smo tudi vsi povabljeni, naj izboljšujemo življenje in pomagamo, kjer lahko. Kolikor zmoremo. Kar znamo. In tako postanemo del rešitve, ne del težav.

Veliko vitalnih starejših prehoda v vse bolj digitalizirano družbo ne vidi kot nepremostljivo težavo, saj je na voljo več tečajev računalništva, ki jih organizirajo univerze za tretje življenjsko obdobje, društva upokojencev, knjižnice, kjer se usposobijo za delo z računalnikom, uporabo svetovnega spleta, družbenih omrežij, za plačevanje položnic, izobraževanje na daljavo, udeležbo bralnih klubov na daljavo itd. Naši sogovorniki, računalniški tečajniki iz Murske Sobote in Ivančne Gorice, poudarjajo, da so ta znanja danes nujna tudi za starejše, sploh v teh težkih časih, ko je zaradi zaprtja javnega življenja na številnih področjih računalnik edini način urejanja zadev, druženja in predvsem komuniciranja, odganjanja osamljenosti. Toda za številne, sploh za starejše, stare od 75 do 85 let, ki nikoli v življenju niso imeli opravka z računalnikom, je vključevanje hud problem, saj lahko brez pomoči mlajših generacij na marsikaterem področju ostanejo prikrajšani za nekatere socialne, družbene in celo zdravstvene storitve. Specialistki družinske medicine dr. Darinki Klančar se zdi nemogoče in kar nehumano, da bi kot družba od vseh starejših zahtevali, da se morajo brez pomoči mlajše generacije aktivno vključiti v ta digitalizirani svet – že v elektronsko naročanje k zdravnikom in specialistom –, saj tega mnogi ne morejo početi že zaradi številnih zdravstvenih težav, ki jih imajo v teh letih. Zato jim moramo kot posamezniki in družba priti naproti.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.