Klasika novega Hollywooda brez olepšav portretira življenje Newyorčanov z družbenega roba.
Mladostniško naivni Joe Buck sanjari o brezskrbnem življenju kavboja in se iz rojstnega Teksasa odpravi v New York, kjer začne služiti denar kot žigolo. Njegove sanje o lepi prihodnosti se sesujejo, saj ga Newyorčani vsakokrat osleparijo. Potem ko ga opehari zviti goljuf Ratso, Joe pristane na tleh. Nenadoma se Ratso in Joe spoprijateljita in skupaj naselita v stanovanjski luknji, ki jo Ratso nezakonito zaseda. New York je do klatežev posebej neusmiljen. Čeprav drug drugemu pomagata preživeti, njun spopad s stradanjem in ledeno zimo postopoma utira pot življenjsko nevarnim stiskam in Ratsovi bolezni. Znajdeta se tudi na dekadentni, psihedelični zabavi bogate newyorške mladine. Ko Ratsa zdravje popolnoma zapusti, Joe požrtvovalno zasluži nekaj denarja in hirajočega prijatelja odpelje v njegov sanjski kraj, Miami.
Gre za izjemno vpliven, kontroverzen, oblikovno kompleksen film novega Hollywooda, prvega z gejevsko tematiko, ki je prejel nagrado oskar za najboljši film. Film obravnava prostitucijo, brezdomstvo, revščino in bolezen, hkrati je obsodil hipokritsko dekadenco privržencev prevladujoče mladinske »kontrakulture« svojega časa. Izkušnje filma v tem primeru ni mogoče ločiti od inovativnega pristopa h glasbeni in zvočni opremi. Izvirni jazzovski soundtrack je delo (danes velikana) Johna Barryja, ki je svojo avtorsko kompozicijo eklektično zmešal s številnimi popularnimi napevi, rokovskimi pesmimi in kakofonično simfonijo newyorških ulic. Tudi zato si je prislužil naziv hollywoodskega glasbenega inovatorja. Na začetku slišimo rokovsko klasiko Everybody's talking, ki je bila napisana posebej za film. Bob Dylan je za film pripravljal pesem Lay lady lay, a mu je ni uspelo dokončati v roku; čeprav je ni v filmu, velja za enega Dylanovih najlepših spevov.
Izvirni naslov: MIDNIGHT COWBOY / Ameriški film, 1969 / Režija: John Schlesinger / Scenarij: Waldo Salt, James Leo Herlihy / Igrajo: Dustin Hoffman, Jon Voight, Sylvia Miles