Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

V tokratni oddaji O živalih in ljudeh bomo razložili kako lahko tudi psi obiščejo muzeje in galerije, opozorili bomo na inkontinenco pri psih, predstavili vse pomembne značilnosti kuncev, pokazali kako okoljevarstveniki v Keniji pomagajo želvam, spoznali pa boste tudi kosca, ogroženo vrsto ptic, ki ne mara pokošenih travnikov. Vabljeni k ogledu!
ozivalih@rtvslo.si

Po dveh letih so se člani kluba Gaia znova odpravili na tridnevno druženje v kraj Baška na hrvaški otok Krk. Tja se je odpravila tudi ekipa oddaje Na vrtu. S kamero so se pridružili nekaterim strokovnim predavanjem, spoznali značilna drevesa, ki dodatno lepšajo kuliso Jadrana, se opravili v nasad smilja, na sprehodu ob morju pa obstali ob urejeni cvetoči gredici. No, že pri prihodu jih je čakalo zeleno presenečenje... notranje stopnišče hotela krasijo nasadi trajnic.

Na robu tivolskega parka so leta 1909 odprli Hotel Tivoli. Prijelo se ga je ime gostišča, ki je prej stalo na tem mestu: Švicarija.

Umetniki so ga hitro sprejeli za svojega; nekaj mesecev je v njem bival tudi Ivan Cankar in v Kmečki sobi se je srečevala slovenska boema.
Četrt stoletja pozneje hotelu ni več šlo dobro in mestna občina je vanj naselila ruske izseljence. Hotelske sobe so spremenili v socialna stanovanja in stavbi so rekli tudi ščurkov grad. Visoki prostori pritličja so bili zanimivi za kiparje in med prvimi si je tu našel prostore Ivan Zajec, za njim Zdenko Kalin in Karel Putrih. Ko so bili prostori še temačni in je bila stavba skrita nekje na koncu Tivolija, so tu ustvarjali Jakov Brdar, Dragica Čadež, Drago in Dušan Tršar, Lujo Vodopivec, Sergej Kapus … Švicarijo upravičeno imenujemo zibelka slovenskega kiparstva.
Dobro stoletje po nastanku je stavba po temeljiti in vzorni prenovi spremenjena v Ustvarjalni center Švicarija. Arhitektka Maruša Zorec je želela oživiti patino in dušo stavbe. Restavratorji so poskušali ohraniti in pokazati stropne poslikave, les v kavarniški dvorani je ostal skoraj nedotaknjen. V Švicariji je nekaj časa ustvarjal tudi Stojan Batič, zato so v enega izmed prostorov preselili njegov atelje – z vsemi slikami, knjigami, fotografijami v predalu … in starim radiem, ki še vedno igra.
Tu so umetniški ateljeji, vse leto se vrstijo kulturni dogodki, dvorana v pritličju pa je spet namenjena gostinstvu. Po prenovi so v Ustvarjalnem centru Švicarija ateljeje zasedli Silvester Plotajs Sicoe, Zora Stančič, Damijan Kracina, Miha Štrukelj, Silvan Omerzu, Tanja Pak in drugi sodobni umetniki. Tivoli in Švicarija sta navdih za njihova dela.
V filmu se dokumentarni posnetki iz minulih desetletij prepletajo s pričevanji nekdanjih stanovalcev, potomcev izseljencev, predvsem pa umetnikov. Vstopamo v ateljeje slikarjev in kiparjev, ki danes gostujejo v Švicariji. Stavba pripoveduje svojo zgodbo. Scenarist in režiser filma je Amir Muratović

Nina Pušlar je v Plečnikovih Križankah zaključila poletno turnejo po slovenskih gradovih in dvorcih, koncert pa je sovpadel z izidom njenega šestega studijskega albuma "Nina". V 24 skladbah, kar nekaj jih je s skupino prearanžirala prav za ta nastop, se je sprehodila čez prvih 14 let kariere, nekajkrat pa so se ji pridružili plesalci Pro Dance studia Mihe Krušiča, ki je v eni od pesmi Nino tudi sam atraktivno zavrtel. Kot skriti gost se ji je v skladbi Punca na odru pridružil Jan Plestenjak. Ob hitih 'To mi je všeč', 'Za vedno', 'Lepa si' in 'Za naju' smo lahko na tem koncertu premierno slišali še tri nove pesmi, sicer pa je bil program sestavljen iz uspešnic, ki jih je posnela odkar je leta 2005 zmagala v drugi sezoni Bitke talentov.

Pisatelj in akademik Boris Pahor se v tretjem delu svojega ekskluzivnega zgodovinskega pričevanja z vsem svojim bitjem postavi za narodno zavest in slovenski jezik, rekoč: »To ni noben nacionalizem, imeti svoj jezik, svojo identiteto, svojo kulturo.« Izpostavi, da se je vedno zavzemal za to, da se o Slovencih govori kot o samostojnem narodu v Evropi. Pahor izraža svojo skrb in nasprotovanje levici, ki krni nacionalno pripadnost z idejo internacionalizma. Za Slovence je to usodno, meni Pahor in je prepričan, da je domoljubna vzgoja v šolah ter zvestoba jeziku nekaj svetega. Pričakuje, da bo ob poglobljeni krizi na tem področju reševanje jezika in narodne zavesti v večji meri prevzela Cerkev. V pričevanju se znova spomni fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu, kar ga je trajno zaznamovalo v zvestobi in boju za slovenstvo. V Narodnem domu je gledal uprizoritev Jurčičevega besedila, kako je Krjavelj hudiča presekal na dvoje, spominja se tamkajšnjega miklavževanja in parkeljnov …
Pahor opiše, kako ključen je bil za njegov pisateljski preboj v svet rojak Evgen Bavčar, ki mu je sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja na široko odprl vrata v francoske kulturne kroge. Šele ko je s svojo literaturo in nastopi uspel v Franciji, se je uveljavil tudi v Evropi, v Italiji in v večji meri tudi v Sloveniji. Pravi, da ju z Bavčarjem veže podobna usoda njunih mater: »Imava nekaj skupnega, tudi naše primorsko gledanje na slovensko književnost in na slovenstvo, ki je drugačno od ljubljanskega. In to je velika sreča, da imamo Bavčarja.«
V spominih se večkrat vrača k prijatelju Edvardu Kocbeku, za katerega pravi, da so ga komunisti v celoti izkoristili za svoje namene in ga potem skušali uničiti oz. onemogočiti, podobno kot vse krščanske socialiste, ki so bili v partizanih. Pahor spregovori tudi o svojem videnju slovenske samostojnosti, kjer je med slovenskimi literati oral ledino in navdihoval tudi krog Nove revije. Pri svojem delovanju ni poznal oportunizma, ampak je sledil resnici: »Računal sem, da če govorim po pravici, mi nihče ne more nič!«

Pričevanje, ki ga lahko razumemo kot pisateljevo oporoko svojim rojakom, 104-letni Boris Pahor sklene s pozdravi tistim, ki ga bodo poslušali. Zlasti si želi, da bi bili to mladi ljudje, da bi šole, tudi prek njegovega pričevanja, poskrbele, da mladi izvedo, kaj je moral slovenski in primorski človek prestati, da je ostal zvest sebi in svojemu jeziku.

Tim se pri Christophu presenetljivo zavzame za Franzi, da bi bila lahko na kmetiji med obiskom inšpektorja kontrole kakovosti. Sprva kaže, da je vse v redu, toda Franzi čaka neprijetno presenečenje.
Christoph obtoži Lucy, da je ona "angel iz Bichlheima", ki deli naokrog njegov denar. Paul ji priskoči na pomoč in se postavi na njeno stran.
Christoph ponovno posvari dr. Borga, da si ga Annabelle ovija okrog prsta. Ta mu ne verjame, saj je prepričan, da jo je obvladal s pomirjevalnimi tabletami. Pri tem niti ne sluti, da jih Annabelle na skrivaj spravlja za svoj peklenski načrt.


STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik ob 19.55 ponuja gledalcem svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

Informativna oddaja Gospodarstvo vsak petek ob 20.40 ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja gospodarstva ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.

Informativna oddaja Magnet vsak delovnik ponuja gledalcem svež pregled najzanimivejših dogodkov s področja zabavne kulture v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

Zanosen, topel in srčen film, posnet po resnični zgodbi Mohameda Asafa, zmagovalca na Arabskem idolu leta 2013.

Mohamed je mlad fant iz Gaze, palestinske enklave, ki živi za svoje sanje – nekega dne bo z angelskim glasom nastopil v Operi v Kairu. Uspe se mu prebiti iz strogo zastražene domovine in še pravočasno priti na avdicijo Arabskega idola, enega najbolj gledanih TV-šovov v regiji. Počasi se prebija proti finalni oddaji, s svojim videzom daje upanje sotrpinom in se obenem spopada s strahovi, ki ga že dolgo hromijo. Bodo zdaj, ko je zmaga na dosegu roke, prevladali v njegovem notranjem boju?

Originalni naslov: YA TAYR EL TAYER
Leto produkcije: 2015
Država: koprodukcija
Žanr: biografska drama
Režija: Hany Abu-Assad
Scenarij: Hany Abu-Assad, Sameh Zoabi
Igrajo: Tawfeek Barhom, Kais Attalah, Hiba Attalah, Nadine Labaki

Glasbeno-dokumentarni film o skupini petih gimnazijcev iz Kopra, ki so v poznih 60. letih kot Kameleoni obnoreli Jugoslavijo.

Kljub peščici lastnih avtorskih skladb, so polnili dvorane in nogometne stadione z več 10.000 obiskovalci. V Ljubljani so otvorili Gospodarsko razstavišče in Halo Tivoli. Postavili so temelje jugoslovanski glasbeni industriji. Imeli so celostno podobo, čevljarje, krojače, klube oboževalk, na koncertih pa jih je spremljala menedžerka in koncertna ekipa. Leta 1968 so nastopili v največji evropski diskoteki Piper Club v Milanu, kjer so igrali ob Jimiju Hendrixu in Joan Baez. Njihovi posnetki so takrat prišli celo do Beatlesov. Konec leta 1969 so dopolnili 18 let, z Boštjanom Hladnikom so posneli kultni film Sončni krik, nato pa so jih vpoklicali k vojakom in skupina je razpadla. Kameleoni so priprli jugoslovansko železno zaveso in se celotni generaciji pomagali osvoboditi spon idejnega in kulturnega povojnega monumentalizma.

V okviru Videonoči si boste lahko ogledali široko ponudbo slovenskih glasbenih videospotov vseh zvrsti. Z njimi noč ne bo tako dolga ...