Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

Pretresljivo pričevanje Almire Jogan iz vasi Pedrovo nad Vipavsko dolino nam odstira manj znano preteklost tega konca domovine, razpetega med Krasom in Vipavskim. Doma so bili za tiste čase premožni in ugledni kmetje, oče je leta 1927 zgradil ogromen hlev, ki mu v okolici ni bilo para.
Izkusili so italijansko preganjanje in zlasti oče mu je kot večina primorskih ljudi kljuboval. "Italija nas je uničevala, kulturno, jezikovno, gospodarsko, lahko rečem na vseh področjih. Oni so računali na asimilacijo Slovencev … Največ je storila za Slovence prav duhovščina. Veste, oni so še zmeraj, čeprav so bile maše v glavnem latinske, ampak oni so uvajali tudi slovenščino," poudarja Almira. Oče je bil izredno narodno zaveden, saj je bil po prvi svetovni vojni Maistrov borec za severno mejo in v bojih tudi ranjen.
Mama je bila izredno preudarna gospodinja; v družini je bilo šest otrok: Benjamin, Rado, Jožko, Almira, Silvan in Ernesta. Pred vojno je prevladovala revščina,
še huje pa je bilo med vojno. Januarja 1943 so se pojavili prvi partizani, domačini so jih podpirali, saj so se želeli rešiti italijanske nadvlade. Razmere so se spremenile po
razpadu Italije in prihodu Nemcev. Do partizanov so odtlej imeli previden odnos, saj je bila zaradi njih vas izpostavljena nevarnosti in požigu, dogajali pa so se tudi umori nedolžnih ljudi.
O vsem živo pričuje Almira, ki je kot otrok preprečila, da bi njihova hiša zgorela. V njihovi vasi se je zgodilo več napadov, padlo je tudi več partizanov. Almira je bila z drugimi dekleti partizanska kurirka. Navodila za kurirsko delo jim je dajal oče. Partizanski napad na okupatorsko kolono med Rihemberkom in Komnom je botroval okrutnemu maščevanju, požigu obeh naselij, predvsem zato, ker so se partizani izživljali nad trupli padlih okupatorjev in jih zažgali.
Almira opisuje tudi zanimivo usodo bratov, okupatorjevo nasilje, ki je prizadelo njeno družino, in neizmerno razočaranje očeta, ki je podpiral partizane, a je kmalu po vojni ugotavljal, da se za to niso borili. Sprva je bil celo predsednik občine Branik (nekdanji Rihemberk), a so ga silili v partijo, kar je zavrnil in je zato funkcijo tudi opustil. Pričevalka je pogumna oseba, premočrtnost je bila njeno vodilo vse življenje. Kot izjemno uspešno in priljubljeno učiteljico in zborovodkinjo so jo silili v Komunistično partijo, kar pa je zavračala. Bila je in ostala je verna, takšni pa so bili v takratnem režimu na stranskem tiru. Kot učiteljica je naredila veliko dobrega, sploh na področju zborovskega petja za mladino, na katerem je dosegala tudi najvišje uspehe. O vsem tem in še številnih drugih temah bo
govor v pričevanju, ki bo pritegnilo še tako zahtevnega gledalca. Avtor se je s pričevalko sprehodil po prelepi vasici Pedrovo s čudovitimi razgledi na Vipavsko dolino – in tudi to je vključeno v pričevanje.

Film osvetljuje življenjske odločitve osmih ljudi, ki so v okviru neuvrščenih zapustili svojo domovino in se preselili v Jugoslavijo.

V Sloveniji so si ustvarili družine in kariere ter zaživeli novo življenje. V osebnih izpovedih razkrivajo svoje izkušnje in spomine na čas od prihoda do danes. Razmišljajo o svojih srečevanjih z novim in drugačnim, poudarijo raznolika razumevanja sebe ter se sprašujejo o svoji pripadnosti prvotni in novi domovini. Njihova stališča so zaznamovana s pogledi iz različnih kultur, ki se prepletajo v bogatem doživljajskem svetu. Ob njihovi odločnosti, vztrajnosti in pogumu se nam zastavlja ključno vprašanje današnjega časa: ali lahko občutimo globino izkustva človeka, ki si zmore s svojimi prizadevanji v novem okolju ustvariti dom?

15. decembra 1944 je na poti iz Velike Britanije v Francijo, neznano kje in zakaj, v morje strmoglavilo majhno, enomotorno letalo ameriške vojne mornarice. V njem je bil Glenn Miller, legendarni in karizmatični vodja orkestra, ki je dosegel svetovno slavo še za časa svojega življenja. Skladbe, kot so Moonlight Serenade, In the Mood, Pennsylvania 6-5000, Little Brown Jug, Chattanooga Choo Choo, American Patrol in druge so še danes na programu brezštevilnih jazzovskih orkestrov in so resnična jazzovska klasika. Že leta 1979 je Plesni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom legendarnega Jožeta Privška posnel ploščo z repertoarjem orkestra Glenna Millerja in utrdil svoj ugled kot eden najbolj homogenih in profesionalnih big bandov v Evropi. Danes se ta orkester imenuje Big Band RTV Slovenija in pred nami je cedejka, ki jo je podpisal pozavnist, dirigent, komponist in aranžer Emil Spruk. Originalno Millerjevo/Privškovo podlago je nadgradil s svežim, originalnim pristopom, ki nam nepozabne Millerjeve hite približuje v luči stilov, kot so reggae, ska, hip hop, jazz funk, jazz rock in samba.

Besedilo: Hugo Šekoranja

Prvo jesensko Avtomobilnost smo posneli na največji avtomobilski razstavi te jeseni, na avtomobilskem salonu v Münchnu. Pravzaprav je šlo za dva sejma. V samem centru mesta so poskrbeli za stik z množicami, ki so lahko neposredno poklepetale celo z inženirji iz razvojnih oddelkov. Na sejmišču pa je potekal kongres za profesionalce, kjer je bilo govora predvsem o trendih, večina katerih prihaja iz Kitajske. Poglejte, kaj smo izvedeli.

Starši se naprezajo v službi, otroci v šoli, skupnega prostega časa jim ne ostane veliko. Iskrivi 9-letni Nedi veliko šolske snovi ostaja za popoldanske ure. Starši se dan za dnem, tudi ob sončnih nedeljah, ki bi jih sicer želeli preživeti v naravi z družino, spreminjajo v razlagalce pogosto zapletenih abstraktnih pojmov in spodbujevalce, že kar priganjalce k pisanju domačih nalog, deklica pa niha med razigranostjo, zdolgočasenostjo in stisko. Hrvaški dokumentarni film je grenko-komičen prikaz družinskega vsakdanjika; še posebno zanimiv je v času pandemije, ko se v marsikateri družini prepletajo službene obveznosti in šolanje na daljavo.

POVUCI - POTEGNI / Hrvaška / 2020 / Režija: Neven Hitrec

Ko je Twitter kupil eden najbogatejših Zemljanov, se je vse spremenilo. Odpustil je na tisoče uslužbencev, uporabnike, ki so jim zamrznili račune, ker so kršili pravila, je sprejel nazaj. Dokumentarni film kaže, kako novi lastnik spreminja eno največjih družbenih omrežij. Ljudje, ki poznajo Twitter od znotraj, pripovedujejo, kako se na platformi spet bohotita nestrpnost in sovraštvo do žensk.

ELON MUSK'S TWITTER STORM (PANORAMA) / Velika Britanija / 2023 / Režija: Alys Cummings

V Furlanski nižini, ob slovenski meji z Italijo, so bile v različnih zgodovinskih obdobjih zasnovane naselbine z idejo idealnega mesta.

V krogu štiridesetih kilometrov lahko spoznamo Oglej, Gradišče ob Soči, Palmanovo, Torviscoso in Novo Gorico.
Idealno mesto je utopičen model, znan že v stari Grčiji v času Platona, ki naj bi združeval slogovno dovršen urbanizem ter družbene in gospodarske razmere v harmonično celoto. Mesta so nastala po enotnem načrtu, z geometrijsko premišljeno mrežo cest, sredi neskončnih polj.
Rimljani so mesta ustanovili tako, da so s plugom označili bodoče obzidje. Iz vojaške postojanke je Oglej prerasel v eno največjih trgovskih mest imperija, sem so prihajale ladje z vseh koncev Sredozemlja. Še danes lahko občudujemo baziliko, pod travniki pa so skriti arheološki zakladi.
Ob koncu srednjega veka so za obrambo Beneške republike zgradili Gradišče ob Soči. Povabili so strokovnjaka za utrdbe Leonarda da Vincija, ki je predlagal varovanje meje s pomičnimi zajezitvami reke Soče. Poseben pečat kraju je s parkom v obliki elipse dal Maks Fabiani.
7. oktobra 1593 so Benečani ustanovili Palmanovo. Njena oblika pravilne zvezde z devetimi kraki je prototip idealnega renesančnega mesta. Ko se je spreminjala tehnika vojskovanja, so mesto razširili z dodatnimi devetimi kraki, Napoleonova vojska pa ga je obdala s še enim obročem utrdb.
Tovarniško mesto Torviscosa so po načrtih arhitekta Giuseppeja De Mina pod fašizmom zgradili prej kot v enem letu. Okoli tovarne so zrasli komunalne stavbe, športni objekti in naselje delavskih hiš različnih tipov, ki spominjajo na prostore z de Chiricovih slik.
Ko je leta 1947 Gorica pripadla Italiji, so kraji ob Soči na jugoslovanski strani meje potrebovali novo upravno središče. Izbrali so načrte Edvarda Ravnikarja in z udarniškim delom je začela nastajati Nova Gorica. Razvila se je v odprto, sodobno in svobodomiselno mesto.
Scenarist, režiser in montažer filma je Amir Muratović, direktor fotografije in snemalec Bernard Perme.

Savdsko Arabijo so zaznamovali ognjeniki in puščave. Nekoč so tem krajem vladala plemena, ki so se pogosto spopadala med seboj; rodovitne zemlje je namreč bilo in je je še vedno malo. O časih, ko je bil Arabski polotok še rodovitna savanska pokrajina, pričajo le starodavni petroglifi. Svoj pečat so na polotoku pustili sloviti Nabatejci, ki so po karavanskih poteh s kamelami tovorili blago. V savdskem mestu Mada in Saleh so zapustili mogočne grobnice. Tudi Meka je bila sprva le eno izmed postajališč za karavane, vse do rojstva preroka Mohameda in razvoja islama, ki je korenito spremenil potek zgodovine.

MYSTERIOUS SAUDI ARABIA / Nemčija / 2020 / Režija: Oliver Halmburger, Heike Schmidt in Thomas Staehler

Baletna zvezda. Talentiran plesalec, ki so mu baletni koraki, padci in podvigi na lesenih odrskih deskah odprli pot v svet. Izreden temnopolti član britanskega kraljevega baleta Carlosa Acoste.

Glasbena drama je pripoved o najsvetlejši moški plesni zvezdi Kube, ki je z neverjetnim talentom navdušil občinstvo po vsem svetu in si pri tem prislužil nadvse ugledno primerjavo z legendo Rudolfom Nurejevom. Pripoved se začne v Havani, v času Carlosovega otroštva, ko se nemiren deček, poln energije, podi po barvitih ulicah karibske prestolnice in s prirojenim ritmom pleše breakdance. Oče Carlosa Acoste se je odločil, da bo njegov sin izreden plesalec. Seveda je Carlos temu sprva nasprotoval, a je bil oče prepričan o svojem prav in tudi zato je sinu v čast afroameriškemu bogu vojne in ognja nadel vzdevek Yuli. Vedel je namreč, da se bo sin lahko dokopal do uspeha samo, če se bo boril …

Originalni naslov: YULI
Leto produkcije: 2018
Država: koprodukcija
Žanr: biografska plesna drama
Režija: Icíar Bollaín
Scenarij: Paul Laverty po avtobiografiji Carlosa Acoste
Igrajo: Carlos Acosta, Santiago Alfonso, Keyvin Martínez, Edilson Manuel Olbera Núñez

33/45 je tedenska glasbena oddaja o ustvarjalcih različnih glasbenih zvrsti, kreativnih procesih in zaodrju. Oddaja bo sledila dogodkom na sceni, jih napovedovali in gostila glasbenike. Predstavljen bo tudi spot tedna, ki ga bodo gledalci izbrali na spletu. Vsako soboto zvečer na 2. programu TV Slovenija. Voditeljica: Leila Aleksandra Jelić.

Legendarna primorska zasedba Avtomobili neprekinjeno deluje že 40 let. Častitljiv jubilej so se člani skupine odločili kronati z novim, že enajstim studijskim albumom Sijaj, ki je septembra 2022 izšel pri ZKP RTV Slovenija. Plošča prinaša 13 novih skladb, na katere so fantje zelo ponosni, saj pomenijo korak naprej v zvenu skupine, ki pa ostaja "avtomobilsko" prepoznaven in unikaten. "Album smo zaradi covida snemali dolgi dve leti, v celoti je nastal v Gorici. Pri njem so poleg članov zasedbe sodelovali še: Rok Škarabot na tolkalih, Jani Šepetavec na tenorsaksofonu in Uroš Trebižan na kontrabasu, ki so s svojimi prispevki nadgradili zvok zasedbe, ne da bi okrnili njegovo bazičnost in prvinskost. Fantje pravijo, da je to najboljši album doslej. Skladbe na njem govorijo o potovanjih, svetu in podeželju v domači Sloveniji," ploščo opisuje Marko Vuksanović, ob tem pa poslušalce vabi in spodbuja, da si o pesmih ustvarijo svojo sodbo.
Avtomobili so David Morgan (bobni), Boštjan Andrejc - Bushy (kitare), David Šuligoj (bas), Mirko Vuksanović (klaviature) in Marko Vuksanović (vokal).
V živo so se predstavili 10. 11. v Siti teatru v Ljubljani. Televizijski koncert je režirala Špela Kuclar.