Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Četrtkova oddaja Dobro jutro bo potekala iz mariborskega studia. Na ta dan bo minilo natanko 148 let od enega največjih izumov, telefona. Kdo vse je sodeloval pri izumu, kakšen vpliv je imel na ostale tehnologije in kdaj se je pojavil prvi telefon v Sloveniji, bo samo ena izmed tem, s katero so bodo soočili. V rubriki Svetujemo bodo s kliničnim dietetikom govorili o prehrani med virusnimi obolenji, v goste bodo prišli člani zasedbe ALO! STARI, ob koncu oddaje pa bodo izdelovali še izvirne borške, ki se jih lahko pokloni za dan žensk. Oddajo bo vodil Andrej Geržina.

Kako razumeti freudovsko vprašanje Kaj hoče ženska? Zakaj ženske pravice niso pridobljene za vselej? Kakšna je bila pot pravne regulacije abortusa pri nas? Prva in druga generacija feministk sta bili zaslužni za pridobitev ženskih političnih pravic in odpravo diskriminacije na delovnem področju, v Evropi in ZDA. Kakšna je podoba feminizma danes? V oddajo bosta vključeni zgodovinarki dr. Marta Verginella in dr. Ana Cergol Paradiž, predstavili bomo tudi knjigo Naše znanstvenice: Kako so ženske soustvarjale znanost v Jugoslaviji?.
Gostje: dr. Eva Bahovec, dr. Katja Mihurko Poniž, dr. Mirjam Milharčič Hladnik in dr. Maja Vehar.
Urednica oddaje: Nina Jerman

Obiskali smo grad Dvor v Preddvoru in se družili z afganistanskim hrtom Joyem in grofico Anastazijo Preddvorska. Spoznali smo psičko Alvo, ki je v življenje novinarja Gorana Obradoviča prišla kot darilo – premišljeno in zelo željeno. Opozarjamo na abscese pri mačkah in svetujemo kako ukrepati. Spoznavamo barvne različice kraljevih pitonov. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

ZBIRKA KAKTUSOV JANEZA PAHORJA
V Mariboru smo obiskali Janeza Pahorja, zbiratelja kaktusov. Nad njimi se je navdušil pred dvema desetletjema, verjel je, da zanje ni treba veliko skrbeti. Prvi kaktusi so mu zaradi neprimerne oskrbe večinoma zgnili, kar je pripeljalo do tega, da se je v kaktuse in njihovo vzgojo poglobil. Kaktuse tudi presaja, zanje priprave domačo mešanico.
REZ JABLANE
Začenjamo z novo rubriko: Vanesovi vrtni nasveti. Vanes Husić opravlja rez sadnega drevje. Rez je opravil na jablani, vzgojeni iz sejanca, ki jo je v minulih letih nekoliko zanemaril. Kje jablane rodijo, kaj potrebujemo za dobro rez in katere veje odstraniti, izveste v rubriki.
NASAD JAGOD
Da bi se aprila že lahko posladkal s kakšno jagodo, je Jernej Mazej posadil t.i. frigo sadike. S sadik je odstranil cvetove, pri tem pojasnil, zakaj je to storil.

150-letna zgodovina Rdečega križa na Slovenskem je zgodba o najbolj ranljivih in skrbi zanje. Zgodba o požrtvovalnosti, preudarnosti, ponižnosti, solidarnosti in modrosti.
Humanitarno okolje se je v preteklem stoletju in pol dramatično spremenilo. Rdeči križ je v svoji 150-letni zgodovini na Slovenskem deloval v različnih razmerah: vojnah, spopadih, spremembah družbenih ureditev, razpadu držav in političnih sistemov, spreminjanju meja, preseljevanju Slovencev in nastajanju novih državnih tvorb in povezavah Slovenije z drugimi narodi. Ves ta čas so prostovoljke in prostovoljci RKS prisotni povsod in lajšajo stiske najbolj ranljivih v vseh okoliščinah.
Začetki Rdečega križa na Slovenskem segajo v leto 1866, ko je bilo v Ljubljani ustanovljeno "Žensko društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom ter vdovam in sirotam padlih vojakov", leta 1879 pa še "Moško društvo za podporo in postrežbo ranjenih in bolnih vojakov". Društvi sta se združili leta 1902 in delovali kot del avstro-ogrskega društva Rdečega križa. Prostovoljci so zbirali denarne in druge prispevke ter predvsem delovali na področju zdravstva in tako med vojno kot v času miru delovali na humanitarnem področju (brezplačna kuhinja, bolnišnice, zbiranje oblačil ipd.)
Po drugi svetovni vojni je imel Rdeči križ na Slovenskem veliko vlogo pri izkoreninjenju mnogih bolezni in ozaveščanju na področju zdravja in organiziranju tečajev prve pomoči. Od leta 1953 ima veliko vlogo pri organizaciji krvodajalskih akcij. Rdeči križ pa je tudi ustanovitelj in upravitelj Mladinskega zdravilišča Debeli rtič, kjer je v 60 letih delovanja nepozabne počitnice preživelo skoraj pol milijona otrok.

Danes je s 14 tisoč prostovoljci prvi pomočnik državi in lokalnim skupnostim v humanitarnih zadevah (pomoči beguncem, združevanje družinskih vezi, prva pomoč, krvodajalstvo, razdeljevanje hrane in oblačil.) Prav zaradi razvejane mreže predanih prostovoljk in prostovoljcev, ki so bili in so vedno pripravljeni pomagati celo takrat, ko je ogroženo lastno življenje, je Rdeči križ ostal učinkovita, zaupanja vredna organizacija, ki se odgovorno odziva na aktualna družbeno - socialna dogajanja in potrebe okolja ter si nenehno prizadeva krepiti humane vrednote.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Podelitev oskarjev, največji dogodek v filmski industriji, na naših zaslonih obeležujemo s ciklom lanskoletnih kandidatov in zmagovalca. O filmu Blizu, ki je prejel tudi evropsko filmsko nagrado občinstva Lux, se v oddaji pogovarjamo s filmsko kritičarko Veroniko Zakonjšek.

Rahločutna, presunljiva zgodba o prijateljstvu med odraščajočima fantoma, film »o izgubi nežnosti v svetu, polnem toksične moškosti«, je serijsko zbiral prestižne nagrade in nominacije. Omenimo samo dve: velika nagrada žirije v Cannesu in nominacija za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film leta 2023.

Prijateljstvo med trinajstletnima Léom in Rémijem se znajde na preizkušnji, ko ju zaradi tesnega odnosa začnejo zbadati vrstniki. Medtem ko se Leo lažje uveljavi v novem okolju, je Remi bolj občutljiv in se začne zapirati vase. Do tragedije je lahko samo korak …

Originalni naslov: CLOSE
Leto produkcije: 2022
Država: koprodukcija
Žanr: drama
Režija: Lukas Dhont
Scenarij: Lukas Dhont, Angelo Tijssen
Igrajo: Eden Dambrine, Gustav De Waele, Émilie Dequenne, Léa Drucker

Gostja Vesne Milek je ustvarjalka, ki je zaznamovala glasbeno pokrajino prostorov nekdanje države s svojo osebnostjo, z izjemnim vokalom, značilno odrsko ekspresijo, z idejo velike večne ljubezni, ki jo živi na odru in zasebno. Ženska, ki se je kot osebnost vtisnila v kolektivno zavest vseh generacij na tem prostoru. Neponovljiva Josipa Lisac zavestno gradi podobo ženske, ki si upa biti drugačna.

Strokovnjakinja za varstvo manjšin Vera Klopčič je odgovarjala na vprašanja o predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov v Sloveniji. Obiskali smo »Vintage sejem« na ljubljanskem Taboru, ki je v znamenju 40. obletnice zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. O množičnem turizmu v Dalmaciji pa smo se pogovarjali s hrvaškim pisateljem Jurico Pavičićem.

Na Filipinih se Nobelova nagrajenka za mir, novinarka Maria Ressa, s sodelavci na novinarsko-raziskovalnem portalu Rappler bori proti diktaturi nasilnega predsednika. Duterte, ki si je podredil medije in sodstvo, je v t. i. vojni proti drogam dal pobiti na tisoče ljudi in večkrat javno priznal, da je ubijal tudi sam, seveda ne prenese pokončne drže novinarke. Mario Resso nenehno blatijo na družbenih omrežjih, vlada jo je že dala tudi zapreti. Dokumentarna oddaja prinaša portret odlične raziskovalne novinarke, ki svoje poslanstvo obrambe demokracije opravlja z neverjetno milino, in zakulisni prikaz dela njenih sodelavcev pri Rapplerju.

WE HOLD THE LINE / Nemčija / 2020 / režija: Marc Wiese