Miro Kline, član Katedre za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je za MMC dejal, da se je kampanja »že davno začela in nikakor ni vezana na uradni del volilne kampanje«. Prepričan pa je, da je teme, afere in dogodke, na katerih bo temeljila v prihodnje, »praktično nemogoče napovedati«.

Predvolilnemu dogajanju dajeta ton SDS in SD
»Izjemo predstavljata le obe vodilni stranki (SDS in SD, op. a.), ki dajeta prevladujoč ton celotnemu letošnjemu predvolilnemu dogajanju. Preostale stranke so tako marginalizirane, da stopijo v ospredje zgolj z ekstremnimi napori,« zatrjuje. Podobno mnenje, da so nekatere stranke ostale povsem na robu, je za MMC izrekel tudi Matevž Tomšič, analitik ter predavatelj na novogoriški Fakulteti za uporabne družbene študije in na ljubljanskem FDV-ju, ki poudarja, da sta v posebej problematičnem položaju SLS, ki se ne more otresti »imidža povezanosti s tajkuni«, in NSi. Ta se po njegovih besedah že »dlje časa sooča s krizo identitete in pomanjkanjem prepoznavnosti«.

Kline meni, da bo do 21. septembra v okviru kampanje odmevalo tisto, kar »smo že videli in slišali«: »Temu bo dodano le malo novega, še to predvsem v zadnjih dveh ali treh tednih, ko se bo videlo, koliko in kaj dobiva vodilna stranka.«

Kline: Število tem, afer in dogodkov skoraj neomejeno
Med temami, ki so že in še bodo zaznamovale predvolilni čas, strokovnjak za odnose z javnostmi navaja predsedovanje Uniji, privatizacijo, inflacijo in kakovost življenja, izbrisane, (ne)odvisnost medijev, (ne)učinkovitost četrte veje oblasti, delo parlamenta, regionalizacijo Slovenije, (ne)delo preiskovalnih komisij, spravo, izobraževanje, vlogo Cerkve v družbi itd. Pred jesenjo bodo po njegovih besedah še vedno odmevale tudi nekatere afere, denimo aretacija tajkunov, Sova, NKBM, Patria, nakup oklepnikov 6x6, intimno (spolno) življenje politikov in imenovanje veleposlanikov.

Kot pojasnjuje, bodo pomembno vlogo odigrali tudi dogodki, kakršni so izredne seje DZ-ja, obisk britanske kraljice, (raz)poroke, proslave in volilni shodi. Dogodki, ki bodo zaznamovali predvolilni čas, so lahko »načrtovani in nenačrtovani, ki jih ni možno napovedati«, pravi Kline in opozarja, da omenjene kategorije (teme, afere, dogodki) »niso enoznačno drugačne in med seboj niso povsem neodvisne«.

Tomšič: V središču klientelizem in korupcija
Da bodo glavno vlogo igrale tematike, ki tudi drugače igrajo osrednjo vlogo na političnem prizorišču, je prepričan tudi Tomšič. »Nekatere od njih bodo pomenile kontinuiteto volilne kampanje iz leta 2004, verjetno sicer z nekaterimi drugimi poudarki. To velja v prvi vrsti za problematiko klientelizma in korupcije ter vsega, kar je s tem povezano - na primer neupravičeno bogatenje določenih posameznikov oz. t. i. tajkunstvo. Tu je cel kup ekscesnih zadev, kot na primer dogajanje okoli lastništva Pivovarne Laško in z njo povezanih podjetij - nenazadnje tudi nekaterih osrednjih medijskih hiš; potem dogajanje v gradbeništvu itd.,« našteva.

Če nam je Kline »tajkunstvo« omenil zgolj mimogrede, pa se je Tomšič o tej temi obsežno razgovoril: »Zanimivo pri tej tematiki je, da se oba politična tabora, tako vladajoči kot opozicijski, strinjata o nesprejemljivosti tajkunstva, ponujata pa diametralno nasprotni interpretaciji tega, kdo je za to odgovoren: opozicija obtožuje aktualno vlado, da je ‘naredila’ tajkune, slednja pa trdi, da so tajkuni nastali že za časa prejšnjih vlad in da so v večini povezani s tranzicijsko levico. Spet gre torej za 'boj za interpretacijo'.«

»Kulturni boj nič več na seznamu«
Ta analitik se tudi ne strinja, da bosta med temami predvolilne kampanje sprava in vloga Cerkve. Ocenjuje namreč, da se je teža tematik iz repertoarja t. i. kulturnega boja - odnosa do polpretekle zgodovine, Cerkve ipd. - po volilni kampanji leta 2004 zmanjšala.

Med temami, ki se bodo v prihodnjih dneh v predvolilnem kontekstu prebijale v medije, pa Tomšič vidi še razvojne tematike, povezane z vladno (ne)uspešnostjo pri vodenju politik na različnih področjih ter vprašanje revščine. Ta tema po njegovem mnenju ni problematična v smislu populizma. »Problem nastane, ko se jo instrumentalizira za širjenje socialne demagogije - kar se v zadnjem času, žal, dogaja,« dodaja medijski analitik, ki se boji, da bodo populistične teme preglasile pomembne.

Kaj lahko pričakujemo od opozicije in kaj od koalicije?
Kline nam je pojasnil, da so bile z njegove strani naštete teme in afere do zdaj sprožene zgolj od koalicije. »Opozicija je postavljena v obrambni položaj in je doslej nakazala zelo omejeno število svojih tem - zgolj Sovo, Patrio, prodaja Mercatorja in še kakšno. Prav zaradi tega je v tem trenutku tudi nemogoče napovedati, kaj novega imajo še na zalogi in kaj bodo lansirali v ustreznem trenutku,« trdi.

Kaj pa od iznajdljivosti strank pričakuje Tomšič? »Pričakovati je, da bo vlada poudarjala pozitivne rezultate njenega vladanja, uspešno predsedovanje EU-ju itd., medtem ko bo večinski del opozicije opozarjal na napake in neustrezen način vladanja Janševe ekipe. Slovenska nacionalna stranka pa bo udrihala po celotnem političnem spektru in ‘dokazovala’ njegovo nesposobnost in pomanjkanje patriotizma.«

Kline in Tomšič za MMC: Najbolj iznajdljiv SDS
Oba MMC-jeva sogovornika se strinjata, da zna različne teme in dogodke najbolje izkoriščati SDS. »Edina stranka, ki naravnost odlično izrablja tako teme kot dogodke, je SDS. Očitno je edina, ki se je tega lotila načrtovano in analitično ter študijsko. Do podrobnosti obvlada oblikovanje ne zgolj dejanskih dogodkov, temveč predvsem tudi psevdodogodkov. /…/ Vse preostale stranke so v primerjavi z SDS-om popolni amaterji, so brez idej, se dejansko ne borijo za zmago,« zatrjuje Kline.

To mnenje, kot rečeno, na neki način deli tudi Tomšič, ki je ob tej priložnosti spomnil, da je pred volitvami leta 2004 SDS dobro izkoristil določene dogodke, »ki jih je uspel prikazati kot dokaz klientelistične narave tedanje oblasti.« Jesenski uspeh SDS-a bo sicer zdaj po njegovem mnenju odvisen od tega, kako uspešno bo predstavil dosežke svoje vladavine. Kot v nasprotju s Klinetom pravi Tomšič, stranki to do zdaj ni šlo najbolje od rok. Uspeh opozicije pa naj bi bil odvisen od tega, »kako prepričljivo bo opozarjala na napake v delovanju vlade in kot kako kredibilna alternativa se ji bo uspelo predstaviti«.

Politična kampanja (je že) umazana
Očitno bo politična kampanja umazana. Tudi to mnenje je namreč skupno obema poznavalcema. »Negativna kampanja ni nujno napadalna strategija, ki izhaja iz manjših možnosti za uspeh na volitvah. Pogosto je tudi proaktivna, ker skuša ohraniti prednost enega kandidata pred enim ali drugim zasledovalcem. V vsakem primeru pa je zasnovana na bolj ali manj odkriti primerjavi, na delanju razlike med narobe - nasprotnik in prav - nosilec negativne kampanje. Pri tem pa je vedno prisotna večja ali manjša stopnja potvarjanja argumentov,« pojasnjuje Kline.

»Kampanja bo po mojem mnenju ostra in brezkompromisna. To je napovedovalo že dogajanje ob koncu lanskega leta. K temu precej prispeva negotovost končnega izida in velika pričakovanja na strani ključnih političnih igralcev. Vložki v tej igri so namreč izjemno veliki,« se strinja Tomšič.

Marjetka Nared