Matthias Rossmann, Audijev koordinator za področje Environmental Protection je za oddajo Avtomobilnost povedal: "Na barjih se je v stoletjih nakopičilo ogromno ogljika. Ko se je pred stoletji začelo konvencionalno kmetijstvo, so morali s teh območij odstraniti vodo za pridelavo krompirja, na primer. Zaradi izsuševanja uhajajo v zrak ogljikov dioksid in drugi toplogredni plini. To je velik izziv. Ustaviti moramo izsuševanje ter nižanje barja in znova zvišati gladino vode."

Audi na težavo opozarja, ker je praktično na njihovem dvorišču, le nekaj deset kilometrov stran od Ingolstadta. Kot vemo, težava na ljubljanskem barju ni tako zelo pereča, tudi zato, ker se pri nas tako ali tako na zaščitenih območjih ne sme veliko delati in zato v Avtomobilnosti dodajamo, da je prav tako. Si pa lahko za zgled vzamemo bavarski način reševanja težav.

Sogovornika smo spomnili, da je omenil, da se morajo odločiti med izkoriščanjem in zaščito barja. Vprašali smo ga, ali ni tako, da vedno zmaga zaščita barja? "Najprej je treba vedno upoštevati ljudi, ki to zemljo uporabljajo in živijo od hrane, ki jo tam pridelajo. Seveda bi bilo lažje na vsem območju prepovedati kmetijstvo in vse druge dejavnosti. Samo zvišali bi gladino vode," pravi Rossman, ki dodaja, da so družbenogospodarski pritiski lastnikov zemljišč močni, saj tam kmetuje že več generacij. Nočejo le znova zaliti barja in opustiti območja. Raziskujejo možnosti, kako bi združili potrebe lastnikov z varovanjem okolja in obnovo barja.
"Lahko se preusmerimo v kmetijstvo na mokriščih. To kmetijstvo je drugačno in sprva morda ni tako donosno kot konvencionalno," še pravi Rossmann.

Audijeva okoljska fundacija je svoj zgled pustila tudi v Sloveniji. Vabimo, da pogledate videoreportažo iz oddaje Avtomobilnost, ki smo jo posneli na Blaguškem jezeru, kjer nastajajo prav posebne unikatne torbice.