Preden avtomobilske znamke neko tehnično rešitev spustijo v masovno proizvodnjo, se praktična ustreznost novosti preveri na način, da jo preizkušajo tako obstoječi kupci določene znamke kot tisti, ki vozijo avtomobile tekmecev.

Na take preizkuse povabijo voznike, ki najbolj ustrezajo profilu kupca, za katerega je neki avto mišljen. Seveda v to vključijo tudi ljudi različnih starosti, obeh spolov, morda po novem tudi več spolov, pa po potrebi različnih telesnih predispozicij, zanimanj, delovnih področij in podobno.

Vse pogosteje se v take klinike vključujejo tudi starejše, kar je po vsem razumljivo, saj postajamo vedno bolj dolgoživa družba, starejši pa vedno bolj zanimivi potrošniki. Ni pa kaj prida avtomobilov, ki bi se oglaševali kot avtomobili, primerni za starostnike. Čeprav bi bilo to zelo uporabna informacija.

Nedavno sem na salonu v Münchnu govoril s pomembnim marketinškim strategom ene izmed avtomobilskih znamk in ko sem ga vprašal prav to, zakaj neki njihov model avtomobila, ki je tako po velikosti, kot karoserijski izvedbi, preglednost, sedežih, kotu odpiranja vrat in opremi več kot očitno grajen prav z mislijo na starejše voznike, mi je odgovoril, da za to, ker starost ni privlačna in seksi. Starost je zgolj dejstvo. In dodal, da morajo biti oglasi seksi in privlačni – na to se ujamejo kupci – dejstva pridejo pozneje, ko je kupec že v salonu.

Starost je že res dejstvo, a več kot očitno je dejstvo tudi to, da nas je vedno več in da bomo tržno gledano vsak dan bolj zanimivi in v prodajnem smislu zagotovo še kako seksi.