Jeep avenger je šik mestni avto, ki je izjemno prijeten za vožnjo in se precej uspešno spopada tudi z nekoliko zahtevnejšimi vozniškimi izzivi. To smo med testom električne različice ugotovili sami, pa tudi naši gledalci so nam pritrdili, ko smo skupaj z njimi opravili intenziven test avengerja v zavetju čudovitih gozdnih cest.

Do zdaj smo se ukvarjali z električno različico. Jeep pa ponuja tudi alternativo za tiste, ki recimo v večstanovanjski stavbi nimajo možnosti domačega polnjenja, ali pa jim naložba v električen avto preprosto predstavlja previsok vstopni strošek.

Občutna razlika v ceni

Za približno pol cene električne različice oziroma za dobrih 20 tisočakov v ponudbi Jeepa najdemo tudi bencinskega avengerja. Bencinskega avengerja poganja 1,2-litrski koncernski trivaljnik s 74 kilovati moči – to je prevedeno okroglih 100 “konj”, ki svojo moč na izključno prednji kolesni par prenaša prek šeststopenjskega ročnega menjalnika. Na testu smo ugotovili, da se ta bencinski pogon pričakovano najbolje odreže v mestu, kjer doseže tudi najbolj ugodne rezultate pri porabi goriva.

Poraba je ugodna

Izmerjena poraba pod šestimi litri na sto prevoženih kilometrov je za bencinsko vozilo brez kakršne koli hibridne pomoči pri mešanem ciklu precej ugodna, res pa je, da jo boste z več umirjene mestne in primestne vožnje lahko celo še nekoliko zmanjšali. Ker je bencinski pogon v primerjavi z električnim pri avengerju približno tretjino šibkejši, boste ob njegovem priganjanju ugotovili, da je njegov karakter dokaj robusten. In čeprav gre v prvi vrsti za mestni avtomobil, mi menimo, da mu nekoliko bolj robusten zvok pravzaprav zelo pristoji.

Še vedno gre namreč za jeepa, pa čeprav tokrat štirikolesnega pogona nimamo na voljo. Njegovo odsotnost vsaj delno omilijo vozni programi, ki spremenijo delovanje elektronike in odzivnost stopalke za plin, da lahko bolj preprosto in učinkovito vozimo tudi izven asfaltnih cest.

Vožnja avengerja torej tudi v bencinskem svetu ostaja lahkotna in prijetna, le naša desna roka bo imela nekoliko več dela zaradi ročice ročnega menjalnika, ki ima sicer nekoliko dolge hode, a v končni fazi nudi povsem zadovoljivo vozniško izkušnjo. Lično oblikovana ročica je pravzaprav edina sprememba v notranjosti v primerjavi z električnim avengerjem, kjer lahko na tem mestu najdemo tisti predal z zanimivim načinom zapiranja.

Vabimo pa vas, da svoje poznavanje avengerja razširite še prek pogovorov z njegovimi snovalci ob naši prvi vožnji, ali pa se skupaj z nami in našimi gledalci odpeljete na daljši test.